Pomen in zapleten proces diagnostike

maj 09

V širšem pomenu besede je medicinska diagnostika proces odkrivanja narave in vzroka bolezni oziroma bolezenskih stanj.

diagnostika 1 dr02Proces je sestavljen in zapleten. Prične se s pogovorom o zdravstveni težavi (anamneza) in nadaljuje s kliničnim pregledom. Med obema si zdravnik ustvari vtis o naravi težav, o možnih boleznih, ki te težave povzročajo, in njihovih vzrokih. Ta proces imenujemo diferencialna diagnostika. Pogosto mu sledi dodatna diagnostika v smislu kliničnih preiskav (medicinska diagnostika v ožjem pomenu besede), ki je namenjena redčenju diagnoz s seznama diferencialne diagnostike, dokler ne pridemo do prave ugotovitve. Nadaljuje se z zdravljenjem, končala pa naj bi se z ozdravitvijo. V praksi so zadeve žal nekoliko bolj zapletene.

Vpliv diagnostike na proces zdravljenja

Zdravniki pogosto zdravimo bolezenska stanja, ne da bi natančno poznali njihove vzroke. To velja predvsem za pogosta in nenevarna stanja, ki jih znamo zdraviti izkustveno. Uporaba dodatnih diagnostičnih metod za vsak zdravstveni problem bi po nepotrebnem zavlekla čas do pričetka zdravljenja, po drugi plati pa že tako drage medicinske storitve nerazumno podražila in otežila dostop do njih. Bistvo dobrega diagnostika torej ni v tem, da vsakogar pošlje na vse možne preiskave, pomembno je, da zna pravilno presoditi, kdo določene preiskave potrebuje in kdaj. Ob tem naj dodamo, da je diagnostika smiselna samo, če bo njen rezultat v resnici vplival na proces zdravljenja. Slednje je sicer samoumevno, a na to pogosto pozabijo celo zdravniki, predvsem pa želijo pacienti pogosto »priti zadevi do dna«, četudi je to bodisi nemogoče bodisi nepotrebno.

Finančne omejitve javnega zdravstva

Skokovit razvoj medicine v zadnjih dveh desetletjih je po eni strani pripomogel k temu, da znamo odkrivati, predvsem pa zdraviti bolezni, ki so še nedavno tega veljale za neozdravljive. Žal zdravstveni sistemi, ki skrbijo tudi za finančno plat, temu razvoju niso sledili. Javno zdravstvo bo vedno imelo omejene finančne možnosti, kar pomeni, da vsakomur vsega ne bo nikoli moglo ponuditi. Dodatna diagnostika se zategadelj ne dela v vsakem primeru do konca in za vsako ceno. Čeprav se posamezniku to morda zdi krivično, je vendarle povsem razumljivo, da mora javno zdravstvo z omejenimi sredstvi ponuditi določeno raven zdravstvene oskrbe vsem državljanom. V takih primerih lahko priskočijo na pomoč diagnostični centri.

Pasti pretirane diagnostike

Diagnostični centri omogočajo, da si posameznik preiskave plača sam. To je vsekakor dobrodošlo; korist za javno zdravstvo je v takem primeru zmanjšanje stroškov in krajšanje čakalnih dob. Težava je, da mnogi preiskave opravljajo nekritično, na lastno pest, brez prave predstave o tem, zakaj – tako rekoč za vsak slučaj. Res je, da tako sem ter tja odkrijemo kakšno resno bolezen v dovolj zgodnji fazi, da jo lahko uspešno zdravimo, precej pogostejše pa so naključne najdbe (v medicinskem žargonu jih imenujemo incidentalomi), ki za posameznika velikokrat pomenijo precejšnje nepotrebne obremenitve. Tipičen primer so žilni tumorji (hemangiomi) v jetrih, ki jih pogosto najdemo na ultrazvočnih pregledih trebušnih organov in so z medicinskega vidika večinoma brez praktičnega pomena. Za nekoga, ki je preiskavo opravil kar tako, taka najdba lahko pomeni precejšen in povsem nepotreben stres, nepotrebne dodatne preiskave in kontrole ter s tem povezane stroške. Podobnih primerov je ogromno.

Prednosti diagnostičnih centrov

Poglavitna prednost diagnostičnih centrov je zagotovo enostavna dostopnost, saj lahko posameznik številne preiskave opravi na enem mestu. Za uporabnika sila pomembni sta prijazno okolje in prijazno osebje, ne nazadnje pa tudi visoka strokovna kakovost opravljenih storitev. Ob premišljeni uporabi storitev veliki diagnostični centri vsekakor prinesejo pomembno dodano vrednost k zdravstveni oskrbi posameznika. Za njihov najboljši možni izkoristek in v izogib nepotrebnim stroškom ter obremenitvam je pred opravljanjem specialističnih pregledov in preiskav smiseln posvet s svojim zdravnikom, ki bo ustrezno svetoval, katere preiskave je v določen namen smiselno opraviti, predvsem pa bo ustrezno svetoval in ukrepal po tem, ko bo diagnostika narejena. Na ta način bo vsak zase v največji meri pripomogel k temu, da bodo prave preiskave narejene na pravi način in ob pravem času ter tako po najboljših močeh pripomogel k uspešnemu zaključku zdravstvenega procesa.

NAČIN PLAČILA
Gotovina
Kartica Prve zdravstvene asistence (pregledi po pogodbi)
Plačilne kartice
maestorikona diners 12mcVisa 04moneta top logo
Nakup na obroke
za imetnike NLB Plačilnih kartic MasterCard, Zlati Mastercard,
Visa in Karanta (ne velja za posojilni kartici)
Več …
HIŠNI ZDRAVNIK
24 ur vsak dan
Zdravniška linija in obisk na domu
T: 080 8112