Prihaja spet čas epidemij?

nov 11

Nalezljivo bolezen ptic in sesalcev, ki jo poznamo pod skupnim imenom gripa, povzroča red virusov RNA (virusi influence) iz družine Orthomyxoviridae. Virusi te družine zelo hitro mutirajo, zato se vsako leto ponavljajo novi sevi virusov.

gripa 1Gre za kapljično infekcijo, prenosljivo z aerosoli (torej po zraku) in dotikom okuženih predmetov. Različni sevi virusov so med seboj različno virulentni, kar pomeni, da ni pri vseh enaka možnost okužbe, če pride posameznik v stik z njimi. Posamezni sevi praviloma niso enostavno prenosljivi med posameznimi vrstami, zato je na primer prenos različnih oblik ptičje gripe na ljudi redkost. Po drugi strani drži, da se večina sevov, ki delajo preglavice ljudem, razvije kot okužba živali, nato pa se v zelo slabih higienskih razmerah prenese na ljudi in zatem razširi. Domnevamo, da sta največja naravna rezervoarja virusov influence živina in ptiči na Kitajskem.

Najpogostejši simptomi gripe so mrzlica, vročina, boleče grlo, bolečine v mišicah in sklepih, glavobol, kašelj, oslabelost in splošno slabo počutje. Simptome gripe je prvi zanesljivo opisal že Hipokrat pred približno 2400 leti. Glavni simptom, ki loči gripo od drugih prehladnih bolezni, je mrzlica, saj je ta v pravi obliki pri prehladnih boleznih zelo redka. Lažjih oblik gripe ni možno zanesljivo ločiti od okužb dihal, ki jih povzročajo drugi virusi. Tako imenovana trebušna gripa nima nobene povezave z virusi influence.

Epidemije in pandemije

Razširjenost gripe znotraj posameznih območij občasno doseže takšne razsežnosti, da posamezne države razglasijo epidemijo. Kadar se epidemija razširi po vsem svetu, govorimo o pandemiji. V prejšnjem stoletju so svet pretresle tri pandemije gripe, od katerih je nedvomno najbolj znana tako imenovana španska gripa, ki je v letih 1918–1920 terjala od 40 do 100 milijonov žrtev po vsem svetu. Azijska (1957–58) in hongkonška gripa (1968–69) sta zakrivili vsaka okoli milijon smrtnih žrtev.

Kako je v Sloveniji

Med sezono gripe pri nas po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) vsak teden zboli v povprečju od 500 in 1000 ljudi. O tem, koliko ljudi zaradi gripe umre, natančnih podatkov nimamo, saj gre v glavnem za zaplete v smislu sekundarnih okužb (največkrat pljučnice), za katere pa vseeno ne moremo nedvomno zatrditi, da so posledica gripe. Številne ocene se gibljejo okrog številke 500 na leto, nekatere celo do 1000. Vsekakor ne malo.

Epidemije gripe po svetu v povprečju še vedno vsako leto povzročijo okrog pol milijona smrtnih žrtev, zato razmislek o preprečevanju in cepljenju nikakor ni odveč.

Cepljenje in zdravljenje

Najučinkovitejša zaščita pred gripo je cepljenje. Najbolj razširjeno je trivalentno cepivo, ki je na voljo tudi pri nas in ščiti pred tremi najpogostejšimi sevi gripe iz pretekle sezone. Ker je možno, da epidemijo v novi sezoni povzroči sev, ki v preteklem letu ni delal težav, je seveda možno, da cepivo ni povsem učinkovito. A na srečo je pri virusih influence prisotne dovolj navzkrižne podobnosti, da cepivo večinoma vsaj deloma zaščiti tudi proti novemu sevu gripe. V praksi to pomeni, da bo posameznik sicer morda vseeno zbolel, a bo bolezen potekala v lažji obliki, krajši čas in z manj zapleti.

Cepljenje je enostavno, varno in učinkovito, saj v povprečju zagotavlja več kot 75-odstotno zaščito. Alergije na cepivo so izjemno redke, so pa nekoliko pogostejše lokalne reakcije v smislu rdečine, otekline in nekaj dni trajajoče bolečine na mestu cepljenja. Gre za prehodno, nenevarno nevšečnost. Cepljenje je priporočljivo za vsakogar, še posebej za starejše in tiste s kroničnimi boleznimi, ki so zaradi tega bolj podvrženi okužbam in zapletom. Ob že prisotni okužbi so zdravila precej manj učinkovita. Glavna ovira je v tem, da je zdravilo treba začeti jemati znotraj 24 ur po začetku prvih simptomov, ki pa so pri gripi povsem enaki tistim pri običajnem prehladu.

Zapleti

Gripa je silno neprijetna okužba – glavobol in bolečine v mišicah so lahko malodane neznosni –, a sama po sebi večinoma ni nevarna. Virus sam lahko sicer povzroča krvavitve in pljučni edem, vendar k sreči redko. Pogostejši in zelo nevaren zaplet je sekundarna bakterijska okužba, ki se najpogosteje pokaže kot pljučnica in je najpogostejši vzrok umrljivosti zaradi gripe. Zapleti zahtevajo dodatno ukrepanje in zdravniško oskrbo.

Preprečevanje

gripa 2Pomembni so ukrepi za zmanjševanje možnosti prenosa virusov. Med epidemijo gripe se je treba izogibati javnim prostorom, kjer se zadržuje večja množica ljudi (na primer trgovska središča). Pomembno je razkuževanje rok, že zboleli posamezniki pa najbolj pomagajo s tem, da si vestno pokrivajo usta med kašljem. Koristno je prezračevanje prostorov, kjer se ljudje zadržujejo.

Kako ukrepati in kdaj do zdravnika?

Glede na to, da posebno učinkovitih zdravil za zdravljenje gripe ne poznamo, sama gripa pravzaprav ni vzrok za obisk zdravnika. Potrebna sta počitek in uživanje primernih količin tekočin (za sicer zdrave tri in več litrov dnevno, tisti z boleznimi srca ali ledvic pa se morajo ravnati po že prej dobljenih navodilih zdravnika) ter analgetikov. Med slednjimi sta zagotovo najprimernejša paracetamol in acetilsalicilna kislina. Različne oblike gripe trajajo v povprečju od 5 do 7 dni, nato pride do izboljšanja.

Utrujenost po preboleli gripi se lahko vleče tudi mesec dni. Zelen ali rjavkast izpljunek ob kašlju, vztrajno slabšanje simptomov ali težave z odvajanjem vode so za gripo neobičajni in dober razlog za obisk zdravnika (v redni ambulanti, ne na urgenci). Nenadna hitra poslabšanja simptomov in zmedenost ter podobni hudi zapleti so vsekakor razlog za takojšen obisk zdravnika, sama visoka temperatura brez pridruženih drugih simptomov pa ne.

NAČIN PLAČILA
Gotovina
Kartica Prve zdravstvene asistence (pregledi po pogodbi)
Plačilne kartice
maestorikona diners 12mcVisa 04moneta top logo
Nakup na obroke
za imetnike NLB Plačilnih kartic MasterCard, Zlati Mastercard,
Visa in Karanta (ne velja za posojilni kartici)
Več …
HIŠNI ZDRAVNIK
24 ur vsak dan
Zdravniška linija in obisk na domu
T: 080 8112