Kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB)

nov 11

KOPB je kronična bolezen dihal. Najpogostejši vzrok obolevanja za KOPB je kajenje, saj cigaretni dim škoduje vsem delom pljuč. Ostali razlogi za bolezen so še velika izpostavljenost prahu in kemikalijam, onesnažen zrak in dim ob gorenju lesa. Zboli približno 20 odstotkov kadilcev, v Sloveniji pa zaradi KOPB na leto umre od 500 do 600 oseb.

kajenje 1

Za bolezen so značilni kratka sapa, kronični kašelj ter povečano nastajanje sluzi v dihalnih poteh in posledično izpljunkov. Zaradi sprememb v sluznici v velikih sapnicah nastaja veliko sluzi, ki jo bolnik vsak dan izkašljuje, na tej stopnji bolezni govorimo o kroničnem bronhitisu. Cigaretni dim poškoduje tudi male dihalne poti, te pa se brazgotinijo in zožijo – govorimo o bronhiolitisu.

Poleg dihalnih poti so pri KOPB prizadeti tudi nežni pljučni mešički, kjer sicer kisik prehaja iz vdihovanega zraka v kri. Pljučni mešički propadajo, med njimi pa nastajajo votlinice – govorimo o emfizemu; če so prostori, zapolnjeni z zrakom, večji, tudi emfizemske bule. Opisane spremembe vodijo v napredujočo zaporo dihal, ki se ne more več popraviti. Ker se iz vnetih delov sluznice izločajo določene snovi, ki prehajajo v kri, bolnik hujša in je vedno bolj oslabel …

Kako pa se začne, kakšne težave imajo bolniki?

Najprej se pojavi kašelj predvsem zjutraj, lahko pa tudi prek dneva. Na tej stopnji številni kadilci kašelj sprejmejo kot del kadilskega življenja in zaradi tega ne gredo k zdravniku. Seveda tudi kaditi ne prenehajo … Izpljunek je na začetku običajno bel ali prozoren, če bolnik preboleva prehlad ali bakterijsko okužbo, pa izpljunek postane obilnejši in rumeno obarvan. Druga jasna bolnikova težava je težka ali kratka sapa. Najprej se pojavi med fizičnim naporom in to bolniki pripisujejo slabi telesni kondiciji, pozneje pa težko dihajo že pri manjših fizičnih opravilih, pri opravljanju osebne higiene in pozneje celo v mirovanju.

Kako postavimo diagnozo?

Za postavitev diagnoze KOPB je potrebna preiskava delovanja pljuč, ki se imenuje spirometrija.

Preiskava je neboleča in končana v desetih minutah, zahteva pa aktivno sodelovanje preiskovanca, saj temelji na količini in hitrosti vdihanega in izdihanega zraka. Na podlagi rezultata se postavi diagnozo KOPB in težavnostno stopnjo te bolezni, ki bolnika potem spremlja vse življenje in narekuje ustrezno zdravljenje.

Kakšno pa je zdravljenje?

Osnovna pri zdravljenju KOPB so zdravila, ki širijo dihalne poti, tako imenovani bronhodilatatorji. Bolniki jih vdihujejo in služijo širjenju dihalnih poti. Nekatera od teh zdravil bolniki prejemajo redno, vsak dan, druga pa samo po potrebi, pri težavah z dihanjem. Pri tistih bolnikih, ki imajo pljučno funkcijo okrnjeno za več kot polovico in se jim bolezensko stanje večkrat poslabša, dodamo v terapijo še protivnetna zdravila – kortikosteroide. Za hudo stopnjo bolezni, ko je pljučna funkcija že tako okvarjena, da je prisotno stalno pomanjkanje kisika v krvi, pa specialisti pulmologi poleg že naštetih zdravil predpišejo še trajno zdravljenje s kisikom na domu (TZKD).

Če pride do poslabšanja bolezni, je poleg oteženega dihanja izrazitejše tudi izkašljevanje, denimo ob prebolevanju virusne ali bakterijske okužbe dihal. V tem primeru bolnike zdravimo z ustreznimi antibiotiki, takrat bolnik pogosteje vdihuje zdravila za širjenje dihalnih poti.

Pri bolnikih, ki imajo pljučno funkcijo že pomembno zmanjšano, pride v takih primerih do pomanjkanja kisika v krvi, bolniki pa potrebujejo zdravljenje v bolnišnici. Pri bolnikih s težko stopnjo bolezni se zaradi hude okvare pljuč v krvi hitro kopiči ogljikov dioksid, zaradi česar postane bolnikova zavest motena. Življenje takega bolnika je ogroženo in sodi na intenzivni oddelek.

Kako preprečimo napredovanje bolezni?

Opustitev kajenja pri bolniku s KOPB je edini ukrep, ki prepreči hitro napredovanje upada pljučne funkcije. Škoda, ki je že nastala na pljučih, pa je nepopravljiva … Z zdravili le lajšamo bolnikove težave.

Kako živeti s KOPB?

kajenje 2Najpomembnejša je opustitev kajenja, saj dolgoročno prinese večje pozitivne učinke na pljučno funkcijo kot zdravila. Izogibati se je treba okužb (virusnih, bakterijskih). Priporoča se cepljenje proti gripi ter pnevmokoku. Koristne so posebne dihalne vaje, vaje za izkašljevanje in krepitev dihalnih mišic. Priporočena je redna telesna aktivnost, saj je dokazano, da zmerna telesna vadba izboljša pljučno funkcijo in telesno zmogljivost. Hujše stopnje bolezni namreč poleg dihalnih mišic pomembno prizadenejo tudi ostale mišice telesa. Osebe s KOPB so tako vse manj fizično aktivne, manj se gibljejo na svežem zraku in so bolj podvržene okužbam.

Ne smemo zanemariti niti socialnega vidika – skrb za fizično kondicijo in druženje z ljudmi sta dejavnika, ki bistveno zmanjšujeta možnost pojava depresije, ki je pri hujših stopnjah bolezni pogosta in pomembno vpliva na kakovost življenja. Nenazadnje je pomembna tudi kakovostna prehrana. Kronični pljučni bolniki so nagnjeni k hujšanju, s hujšanjem pa se zmanjšujejo tudi mišice, ki so zelo pomembne za dihanje.

NAČIN PLAČILA
Gotovina
Kartica Prve zdravstvene asistence (pregledi po pogodbi)
Plačilne kartice
maestorikona diners 12mcVisa 04moneta top logo
Nakup na obroke
za imetnike NLB Plačilnih kartic MasterCard, Zlati Mastercard,
Visa in Karanta (ne velja za posojilni kartici)
Več …
HIŠNI ZDRAVNIK
24 ur vsak dan
Zdravniška linija in obisk na domu
T: 080 8112