Težave ob hladnem vremenu: boleče grlo, smrkanje, vročina …

dec 08

Pa smo jo (spet) dočakali, zimo namreč. Kar je za marsikaj dobro in za marsikaj malo manj dobro. Dobro je, ker zimo narava potrebuje in ker se je prijetno sankati, ker se lahko stisnemo pod deko in pijemo čaj. Malo manj dobro pa je, ker nas lahko zazebe, ker nas lahko med kidanjem snega uščipne v križu, ker za pot potrebujemo bistveno več časa in živcev in ker pozimi pogosteje zbolimo.

prehlad 1 dr 20Vsi poznamo občutek, ko nas začne najprej nežno, potem pa vedno manj nežno praskati po grlu, ko nam začne kapljati iz nosu, ko se pojavi nadležen, dražeč kašelj in se počutimo cunjasto. Pa še nismo zares bolni, vsaj ne toliko, da bi ostali doma in se ulegli v posteljo. In nadaljujemo z normalnim življenjem. Če imamo močno obrambo ter malo sreče (in popijemo dovolj tekočine, vitaminov ter do- Katarina Plausteiner Đorđević, dr. med., spec. družinske medicine mačih zdravilnih zvarkov), se v nekaj dneh postopoma počutimo bolje in naš prehlad mine.

Lahko pa se obrne tudi v drugo stran. Grlo ne neha boleti, kašelj se stopnjuje, vročina naraste nad 38 stopinj Celzija … in počutimo se slabše. V tem primeru je potreben resnejši pristop: posvet z zdravnikom ali obisk ambulante, pregled krvi, morebitno antibiotično zdravljenje. In počitek. Normalno življenje je treba prehodno dati »na čakanje«.

Zakaj zbolimo pozimi

Zakaj pride do teh težav ravno v hladnem delu leta in manj pogosto v toplih dneh? Razlogov je več. Gotovo je pomemben anatomsko- fiziološki del: na mrazu se krvne žile skrčijo, zato so povrhnja tkiva (sluznica dihal) manj prekrvljena, manj vlažna in tako bolj dovzetna (oziroma manj odbijajoča) za različne mikroorganizme, ki prežijo na nas v zraku, na umazanih rokah ter v izkašljanih in izkihanih kapljicah soljudi. Virusi se razmnožujejo zelo hitro in dokaj preprosto (razen primernega gojišča namreč ne potrebujejo skoraj ničesar), so odporni proti marsičemu v okolju ter se hitro prenašajo in oprimejo novega gostitelja. Ko se zgodi to, je vrsti naš obrambni sistem. Na pomoč pridrvijo obrambne krvne celice, ki se čiščenja in uničevanja nepovabljenih gostov lotijo bolj ali manj uspešno. Pri tem pa potrebujejo pomoč v obliki počitka, zagotavljanja dovolj tekočine (seveda brezalkoholne), čiščenja zamašenega nosu in tako naprej.

Zamašen nos in vnetje ušes

Ker nam je to pediater že neštetokrat položil na srce, starši vemo, da je čiščenje noska najpomembnejša preventiva proti vnetju ušes. Majhni otroci si še ne znajo izpihati noska, zamašen nos pa skoraj neogibno vodi v vnetje ušesa, neprespane in prejokane noči ter antibiotično zdravljenje. To je boljši scenarij, možne so namreč tudi različne komplikacije in posledice vnetij ušes, zato le še enkrat: čiščenje noska je zakon! Kako se lotiti čiščenja, pa je pri mnogih tema za doktorsko dizertacijo. Zlati standard je gotovo fiziološka raztopina, kako, koliko in kako pogosto jo uporabljati, pa je stvar različnih pristopov – od kapljanja raztopine v nos in brisanja s kosmom vate in aspiratorjev za aktivno sesanje nabrane sluzi (smrkljev) iz nosu do pripravkov za spiranje nosu skozi eno in potem še drugo nosnico. Iz osebne izkušnje lahko povem, da ima vsaka metoda svoje prednosti in slabosti, najboljše rezultate pa sem dosegla s spiranjem. Žal nobena metoda ni prijetna in vsaka zahteva veliko živcev ter potrpljenja.

Kako očistiti nos

Da ne bo nesporazuma, tudi odrasli si moramo čistiti nos, še posebno ob prehladih. Tudi pri nas namreč lahko pride do zapletov. Ker si ga znamo izpihati, je to seveda bolj preprosto, lahko pa si tudi mi pomagano s spiranjem. Ob zamašenem nosu lahko prehodno uporabimo kapljice za nos, ki nam nos odmašijo, da si ga lažje očistimo. Pri nekaterih vrstah kapljic moramo paziti, da jih ne uporabljamo predolgo (največ nekaj dni), saj lahko ob pretiravanju trajno poškodujejo sluznico. Pri zamašenih in bolečih sinusih (obnosnih votlinah) si lahko pomagamo tudi z vlažnimi vročimi inhalacijami, pri katerih si glavo pokrijemo z brisačo in se sklonimo ter dihamo nad posodo z vročo vodo. Vroča para zmehča zastalo sluz v votlinah, ki jo je tako lažje izpihati. Seveda je potrebna tudi previdnost, da se ne opečemo.

Ko pride kašelj …

Kaj pa dražeč, suh kašelj? Na začetku bolezni ga je najbolje pustiti pri miru. Res učinkovitega zdravila, takega, ki ne bi imelo stranskih učinkov, zanj namreč ni. Pa tudi ni potrebno. Sluznica dihal je razdražena, zato nas sili na kašelj, ki je še zlasti ponoči lahko zelo utrujajoč. Lahko si pomagamo z žličko medu, vlažnim, a po možnosti bolj hladnim zrakom, prehodno pa lahko pomaga tudi kakšen sirup. Treba je vedeti, da se s kašljem dihala tudi branijo in čistijo, zato ga ne smemo zatirati. Ga je pa treba spremljati. Če se spremeni v produktivnega in začnemo izkašljevati zeleno ali rumeno, ob tem pa se pojavi še težje dihanje ali vročina, je treba obiskati zdravnika.

Kdaj obiskati zdravnika

Kdaj sploh k zdravniku? Ko zbolimo, so prvi ukrepi gotovo počitek, pitje čaja, vitamini, po potrebi tudi jemanje zdravil proti vročini. Če vročina po treh dneh ne pade, če se pojavi težje dihanje ali produktiven boleč kašelj, če nas močno boli žrelo pri požiranju, uho ali predel sinusov oziroma če je naše splošno počutje slabše, pa moramo k zdravniku. To velja za sicer zdrave odrasle in otroke. Bolniki s kroničnimi boleznimi (sladkorni, kardiološki, onkološki) in starši dojenčkov pa se morajo z zdravnikom vsaj posvetovati takoj.

Pa veselo sankanje!

NAČIN PLAČILA
Gotovina
Kartica Prve zdravstvene asistence (pregledi po pogodbi)
Plačilne kartice
maestorikona diners 12mcVisa 04moneta top logo
Nakup na obroke
za imetnike NLB Plačilnih kartic MasterCard, Zlati Mastercard,
Visa in Karanta (ne velja za posojilni kartici)
Več …
HIŠNI ZDRAVNIK
24 ur vsak dan
Zdravniška linija in obisk na domu
T: 080 8112