Če so roke prekratke …

dec 08

Koliko pomladi štejemo, se včasih zavemo šele, ko roke nenadoma postanejo prekratke. Tedaj iščemo pravo in dobro osvetlitev, spreminjamo naklon knjige, krivimo ekrane, nazadnje pa se sprijaznimo, da bo treba ne glede na mladost v naši glavi in srcu obiskati oftalmologa.

skrb za ociOtroci nam lahko potožijo zaradi slabega vida na šolsko tablo, nekateri odrasli imajo lahko težave pri nočni vožnji ali glavobole v čelu.

Oftamološki pregled

Začnemo s pregledom pri zdravniku specialistu oftalmologu, ki nas bo povprašal o težavah, opravil potrebne preiskave in nam svetoval primerno zdravljenje. Aparat, ki nam pomaga pri diagnozi refrakcijske anomalije, se imenuje refraktometer. Izmerjena dioptrija je dobro izhodišče za določitev dioptrije, ki jo nato oftalmolog predpiše za očala. Včasih, predvsem pri otrocih, za pomoč pri predpisu očal uporabimo cikloplegične kapljice. Vidno ostrino za daljavo določimo s pomočjo optotipov (številke, črke ali sličice standardih velikosti) za vsako oko posebej. Pregled opravimo v zatemnjenem prostoru. Glede na najmanjšo velikost optotipa, ki ga nekdo lahko prebere, določimo njegovo vidno ostrino. Najpogosteje uporabljamo Snellenove optotipe. Vidno ostrino za bližino ugotavljamo tako, da bolnik bere besedila s črkami različnih velikosti na razdalji, primerni za bližinsko delo. V pomoč nam je Jeagerjeva tablica.

Vrste refrakcijskih anomalij

Refrakcijske anomalije so hipermetropija ali daljnovidnost, miopija ali kratkovidnost, astigmatizem ter prezbiopija ali starovidnost.

Daljnovidnost

Daljišče se nahaja na strani slike predmeta, za mrežnico, zaradi česar pride do zamegljenega vida na blizu in občasno na daleč. Pojavijo se lahko glavoboli, večja občutljivost za svetlobo, utrujene oči.

Kratkovidnost

Žarki svetlobe, ki padajo vzporedno na roženico, se združijo pred mrežnico. To je pogosta refrakcijska anomalija, ima jo 30 odstotkov ljudi. Začne se v šolski dobi, z rastjo očesa se dioptrija povečuje in se ob koncu telesne rasti ustali. Slabo vidimo na daljavo; ko hočemo videti bolje, oči pripremo, stisnemo veke in zožimo očesno špranjo.

Astigmatizem

Svetlobni žarki, ki vzporedno padajo na roženico, se ne zberejo v enem žarišču na mrežnici, ampak v dveh, ki nista točkasti, temveč sta dve črti, pravokotni druga na drugo. Lahko si predstavljamo, da roženica ni v obliki žoge za košarko, temveč v obliki žoge za ragbi. Pacient z astigmatizmom ima zamegljen vid na bližino in daljavo. Včasih opazimo, da nagiba ali obrača glavo v določeno smer, da bi videl bolje.

Starovidnost

S starostjo leča izgubi prožnost in pojavijo se težave ob gledanju na blizu. Prve spremembe navadno opazimo po štiridesetem letu. Prvi somptomi so lahko glavobol pri dolgotrajnem bližinskem delu ali težave pri prilagoditvi z bližine na daljavo.

Terapija refrakcijskih anomalij

Po natančnem oftalmološkem pregledu in pogovoru s pacientom se odločimo za najustreznejšo terapijo ali kombinacijo terapij.

Očala

Očala so najstarejši, najbolj preprost in najbolj varen način korigiranja refrakcijskih napak. Poznamo različne vrste očalnih stekel. Enožariščna stekla uporabljamo samo za gledanje na bližino ali daljavo oziroma točno določeno razdaljo. Bifokalna (dvožariščna) stekla omogočajo pogled na daljavo in bližino z istimi očali. Del za daljavo in bližino sta ločena z robom v obliki polkroga na spodnjem delu očal. S progresivnimi (večžariščnimi) stekli vidimo na vse razdalje. V zgornjem delu imajo dioptrijo za daljavo, ki se navzdol postopno spreminja v dioptrijo za bližino, tako da so v srednjem delu dioptrije za vmesne razdalje, na primer do računalnika ali delovne površine. Dobre očalne leče absorbirajo ultravijolične žarke, imajo antirefleksni sloj, ki ublaži bleščanje, hidrofobni sloj olajša čiščenje, trdi sloj pa poveča obstojnost.

Kontaktne leče

Kontaktne leče so optični pripomoček, ki ga vstavimo v oko, na površino roženice. V nekaterih primerih, na primer pri zelo visokih dioptrijah, so kontaktne leče bolj primerne od očal, saj z njimi pacienti bolje vidijo in imajo širše vidno polje. Z njimi je lažje tudi pri športnih aktivnostih in se ne zarosijo pri prehodu iz hladnega v topel prostor, kot se včasih zgodi pri očalih. Prav tako so pomemben način korekcije pri nekaterih očesnih boleznih, kot je na primer keratokonus, ali ob veliki razliki v dioptriji med očesoma. Glede na material, čas nošenja in razdaljo, na katero vidimo z lečami, razlikujemo več vrst leč. Katere kontaktne leče so za nekoga primerne, je odvisno od njegovih potreb, starosti, lastnosti očesa in morebitnih težav, ki jih zazna ob uporabi določene vrste leč. Kontaktne leče predpiše zdravnik specialist oftalmolog po predhodnem pregledu. Ves čas nošenja kontaktnih leč so nato potrebni kontrolni pregledi pri zdravniku specialistu oftalmologu. Kontaktne leče niso primerne pri suhih očeh, ob slabih higienskih razmerah ali za delo v prašnem okolju. Pri slabi higieni, vnetjih roženice, izbiri napačnih leč in predolgi uporabi lahko nastanejo huda vnetja roženice in bolezenske spremembe, ki lahko za vedno okvarijo vid na prizadetem očesu. Ob prehladu, pordelih očeh ali občutku tujka v očeh kontaktna leča ne sodi v oko. Takrat nosimo očala. Tudi ob odsotnosti težav in dobrem prenašanju leč je priporočljiva občasna uporaba korekcijskih očal.

Operacija

Operativno se lahko dioptrijo odpravi z laserjem ali vstavitvijo znotrajočesne leče. Operacija pride v poštev takrat, ko želi biti bolnik manj odvisen od očal in kontaktnih leč ali ko jih ne more uporabljati.

NAČIN PLAČILA
Gotovina
Kartica Prve zdravstvene asistence (pregledi po pogodbi)
Plačilne kartice
maestorikona diners 12mcVisa 04moneta top logo
Nakup na obroke
za imetnike NLB Plačilnih kartic MasterCard, Zlati Mastercard,
Visa in Karanta (ne velja za posojilni kartici)
Več …
HIŠNI ZDRAVNIK
24 ur vsak dan
Zdravniška linija in obisk na domu
T: 080 8112