Hripavost je neugodna sprememba glasu, ki jo zaznamo s sluhom. Pogostnost hripavosti se ocenjuje na 3 do 9 odstotkov vse populacije, med starejšimi osebami na 12 do 35 odstotkov. Hripavosti med otroci in mladostniki je 6 do 25 odstotkov, odvisno tudi od starostne skupine, ki jo opazujemo. Več je hripavih dečkov kot deklic.

hripavostVelja pravilo, da mora vsakega hripavega bolnika, ki je hripav več kot tri tedne in nima jasnih znakov okužbe zgornjih dihal, pregledati otorinolaringolog, da ugotovi vzrok hripavosti.

Simptomi, ki jih navajajo hripavi bolniki, so spremenjen glas, izguba glasu, utrujenost pri daljšem govoru, zadihan in tih glas, prelomi glasu v višjih legah, piskajoč in stisnjen glas, zmanjšan razpon glasu, pogosto odkašljevanje, boleča tvorba glasu, praskanje v grlu in občutek tujka.

Pri pregledu otorinolaringolog lahko najde organske vzroke za hripavost: vozličke na glasilkah, polipe na glasilkah, oteklino glasilk, rakasti tumor glasilk, vnetja grla (akutne okužbe z bakterijami in virusi, kronična vnetja oz. alergija, kajenje, vračanje želodčne vsebine), poškodbe grla in živčno-mišične okvare. Včasih pri otorinolaringološkem pregledu ni najti organskega vzroka za hripavost. Tedaj je hripavost posledica čezmerne in napačne rabe glasu oziroma glasovne zlorabe, ob tem je vokalni aparat na videz anatomsko in funkcionalno normalen.

Dejavniki, ki vplivajo na glas

Na kakovost glasu vpliva veliko dejavnikov okolja ter različne bolezni in bolezenska stanja organizma:

  • glasovna obremenitev na delovnem mestu in v prostem času: pomembno je zagotoviti ravnotežje med glasovnimi zmogljivostmi in glasovnimi obremenitvami. V kolikor so obremenitve večje od zmogljivosti, se pojavijo glasovne težave. Glasovne zmogljivosti se od človeka do človeka precej razlikujejo;
  • ponavljajoča se vnetja zgornjih in spodnjih dihal povzročijo začasno spremenjeno stanje sluznice, kar je vzrok za glasovne težave. Bolnik se pri tvorbi glasu napreza, saj skuša izboljšati kakovost glasu. Ob tem se lahko kaj hitro utiri napačna glasovna tehnika, mišična prenapetost;
  • neugodne mikroklimatske razmere na delovnem mestu ali doma so lahko temperaturne, kemijske, mehanske ali alergijske narave;
  • neprimerne akustične razmere silijo govorca h glasnejšemu govorjenju;
  • škodljive razvade: kajenje in uživanje alkoholnih pijač škodujeta sluznici grla, dihal in prebavil. Sluznica glasilk se spremeni in izgubi svoje biomehanične lastnosti;
  • alergija je čezmerna reakcija organizma na snovi iz okolja. Alergeni so prehranski in tisti, ki jih vdihamo. Alergija povzroča otekanje sluznice in povečano izločanje sluzi, kar vpliva tudi na tvorbo glasu;
  • zdravila: zdravila za zdravljenje zvišanega krvnega tlaka, pršila za zdravljenje astme in zdravila za odvajanje vode iz telesa lahko vplivajo na kakovost glasu, saj sušijo sluznico grla;
  • vpliv hormonov je pomemben zlasti pri glasovnih profesionalcih, saj nihanje nivoja spolnih hormonov lahko povzroča otekanje sluznice glasilk. Pomembni so tudi ščitnični hormoni: pri pomanjkanju hormonov se lahko pojavlja močnejša oteklina glasilk, ki povzroči znižanje glasu, pri zvišani vrednosti ščitničnih hormonov pa prevelika napetost mišic, ki sodelujejo pri tvorbi glasu;
  • vračanje želodčne kisline do žrela in grla povzroča kemično vnetje sluznice grla, poleg tega se pojavi pokašljevanje, kar dodatno obremenjuje glasilki;
  • težave z vratno hrbtenico povzročajo povečano napetost mišic na vratu, pa tudi zunanjih grlnih mišic. S tem se spremeni položaj grla v vratu, posredno pa tudi napetost notranjih grlnih mišic in njihovo delovanje, kar je lahko vzrok hripavosti;
  • psihogeni dejavniki. Tudi nekatere osebnostne značilnosti pogojujejo nastanek hripavosti. Reakcija na stres, strah, zaskrbljenost, depresija in zaviranje izražanja čustev povečujejo napetost grlnih mišic.

Zdravljenje hripavosti

Obravnava hripavega bolnika je timska. V ekipi sodelujejo otorinolaringolog (subspecialist za glas se imenuje foniater), klinični logoped in klinični psiholog.

Zdravljenje je usmerjeno k odpravi neugodnih dejavnikov, ki so privedli h glasovnim težavam. Nekatere od njih lahko zdravimo z zdravili (okužbe, alergija, vračanje želodčne kisline itn.), pri nekaterih bolnikih pa pride v poštev tudi kirurško zdravljenje (operacija vozličev, polipov ali otekline glasilk).

Zelo pomembno vlogo pri zdravljenju hripavosti ima logoped, ki bolnika seznani s pravili glasovne higiene, izvaja glasovno terapijo, skuša izboljšati držo telesa bolnika ter koordinacijo med dihanjem, tvorbo glasu in govorom ter zmanjšati glasovni napor in popraviti izreko. Bolnik se mora najprej naučiti pravilne tehnike tvorbe glasu, večji problem pa je prenos naučenega v vsakdanje življenje, kar zahteva veliko vztrajnosti in redno vadbo.

V kolikor so prisotni psihogeni dejavniki za nastanek hripavosti, pri zdravljenju sodeluje tudi klinični psiholog. Ta izvaja psihološko svetovanje, različne oblike sprostitvenih tehnik in psihoterapije, vedenjsko kognitivno terapijo ter druge vrste psihološke obravnave bolnika.

Adolescenca je čas, ko se otrok odloča za šolanje za bodoči poklic, zato je zelo pomembno, da hripav mladostnik, ki ima glasovne težave, pravočasno pride na pregled in zdravljenje. V kolikor glasu ne uspemo izboljšati, je treba mladostnika usmeriti v pravilno izbiro poklica in mu odsvetovati šolanje za poklice z veliko glasovno obremenitvijo (učitelj, vzgojitelj, profesionalni pevec, prodajalec, telefonist, logoped itn.).

Zdravljenje hripavosti je dolgotrajno in traja več mesecev. K uspehu zdravljenja veliko prispevata motivacija in trdo delo bolnika.

Skrb za glas

  1. Skrb za glas je glasovna higiena, ki naj bi jo upoštevali vsi, še posebno pa tisti, ki opravljajo delo z glasovno obremenitvijo, kot so pevci, igralci, napovedovalci, učitelji, vzgojitelji, duhovniki, prodajalci, telefonisti ...
  2. Vsak dan je treba zaužiti dovolj tekočine. Najbolj primerna je voda, ki naj bi je zaužili vsaj liter in pol do dva litra dnevno.
  3. Ogibati se je treba snovem, ki dražijo sluznico dihal, kot so cigaretni dim, kemikalije, prah …
  4. Zelo slabo za glas je hrupno okolje. Hrup sili govorca ali pevca h preglasnemu govorjenju in petju.
  5. Glasovno obremenitev je treba prilagoditi svojim zmogljivostim. Glasovne zmogljivosti se razlikujejo od osebe do osebe.
  6. Svojega glasu ne smemo zlorabljati (prehiter in preglasen govor, šepet, oponašanje živali, kričanje, pretirano petje in petje izven svojega obsega).
  7. Glasovna obremenitev naj bo enakomerno razporejena preko dneva in tedna.
  8. Treba je uporabljati akustična pomagala, ozvočenje.
  9. Za dober dih je potrebna redna telesna aktivnost.
  10. Treba je upoštevati navodila za preprečevanje vračanja želodčne vsebine.
  11. Hripavost zahteva glasovni počitek. Kadar smo prehlajeni, je treba molčati, glasilk se ne sme obremenjevati. Ravno to je najpogostejša napaka mnogih pevcev in govorcev, ki lahko vodi k dolgotrajnim glasovnim težavam.
NAČIN PLAČILA
Gotovina
Kartica Prve zdravstvene asistence (pregledi po pogodbi)
Plačilne kartice
maestorikona diners 12mcVisa 04moneta top logo
Nakup na obroke
za imetnike NLB Plačilnih kartic MasterCard, Zlati Mastercard,
Visa in Karanta (ne velja za posojilni kartici)
Več …
HIŠNI ZDRAVNIK
24 ur vsak dan
Zdravniška linija in obisk na domu
T: 080 8112