Bolezni, ki jih prenašajo klopi

mar 12

Kadar so zime mile, kot je bila letošnja, in pomladi vlažne, se poveča možnosti preživetja klopov in so ti še bolj aktivni. Nevarnost okužbe z boleznimi, ki jih prenašajo klopi, tako traja od februarja pa vse do novembra. Ponekod, denimo na nekaterih prisojnih pobočjih v Sloveniji, pa nismo varni niti pozimi.

doktor24 23 klopi 1Klopi živijo v Sloveniji praktično povsod in smo pred njimi varni tako rekoč le v gorah. Živijo namreč v gozdni podrasti in travi do 600 m nadmorske višine, včasih pa tudi višje (vse do 1600 m nadmorske višine). Klopi imajo posebne žleze z izvodilom ob ustih, ki izločajo slino, v kateri so encimi, zaviralci strjevanja krvi in imunskega odziva ter blag anestetik. Zato vbod klopa ne boli in ga lahko zgrešite. Najraje se pritrdijo tam, kjer je koža najtanjša in najmehkejša – za ušesi, v pazduhah in dimljah oziroma v pregibu komolčnega in kolenskega sklepa ter ob popku. Prav je, da si po vsakem sprehodu v naravi temeljito pregledamo kožo.

 

 

 

Klopi pri nas prenašajo tri vrste bolezni:

  • Lymsko boreliozo,
  • klopni meningoencefalitis,
  • humano granulocitno anaplazmozo.

Z enim samim vbodom lahko klop prenese naenkrat več povzročiteljev bolezni. Ob pravilni odstranitvi klopa in v primeru, da se ne pojavijo bolezenski znaki, obisk pri zdravniku ni potreben.

Lymska borelioza

Simptomi in znaki: Značilen bolezenski znak na koži je okrogel rdeč izpuščaj. Ta je pravilne oblike in se iz dneva v dan širi. Od tod tudi ime »potujoča rdečina« ali latinsko erythema migrans (EM). Pojavi se lahko šele po nekaj dneh ali tednih. Nastane iz prvotne rdečine na mestu pika. Manjša lokalna reakcija na pik je le posledica blagega alergijskega odziva na slino klopa.

Za značilno spremembo EM štejemo premer rdečine, ki je večji kot pet centimetrov, Maja Miklič, dr. med., spec. družinske medicine traja več kot en teden in centralno bledi. Izpuščaj je praviloma neboleč, lahko pa je nekoliko toplejši in blago občutljiv na otip. Razvije se pri približno 80 odstotkih okuženih. Pri nekaterih okuženih lahko izpuščaj izostane.

Okužbo v tem primeru dokazujemo s serologijo (dokazom protiteles), ki pa bo pozitivna šele po 3–4 tednih. V kolikor spregledamo prvi izpuščaj, se lahko pojavijo drugi, ki pa so na drugem mestu na telesu.

Pri polovici okuženih in nezdravljenih se po nekaj tednih ali mesecih lahko pojavi prizadetost živčevja (CŽS in pareza obraznega živca), srca (motnje ritma, vnetje srčne mišice), sklepov, kože (atrofični dermatitis) in oči (vnetja). Zgodnja prizadetost živčevja se kaže s podobnimi simptomi kot pri klopnem meningoencefalitisu (glavobol, otrdelost vratu, bruhanje, prizadetost perifernih živcev – pareza obraznega živca). Za pozni stadij bolezni so značilni nespecifični glavoboli, bolečine, motnje ravnotežja, nespečnost, razdražljivost in motnje koncentracije.

V primeru prizadetosti sklepov je značilno, da se bolečine in vnetja selijo. Večinoma pa so prizadeti veliki sklepi (koleno, kolk, rama).

Zdravljenje: Ker Lymsko boreliozo povzročijo bakterije, zdravljenje poteka z antibiotiki. Začnemo takoj ob postavitvi diagnoze EM. Antibiotiki so zelo učinkoviti. Zdravimo lahko tudi nosečnice. Ob napredovalih stopnjah bolezni zdravljenje vodijo specialisti infektologi in bolniki prejmejo zdravila intravenozno.

Klopni meningoencefalitis (KME)

Klopni meningoencefalitis je vnetje možganov in možganskih ovojnic, ki ga povzroča virus. Pri nas je klopni meningoencefalitis endemičen. Po incidenci bolezni je Slovenija na tretjem mestu med evropskimi državami. Najpogostejši prenašalec je klop Ixodes ricinus. Nosilci virusa so lahko klopi v vseh stadijih razvoja, od larve do odrasle ličinke. Ljudje se lahko okužijo tudi z uživanjem mleka okužene živali, pri laboratorijskem delu in celo s transfuzijo okužene krvi.

Simptomi in znaki: Običajno klopni meningoencefalitis poteka v dveh stopnjah. Na prvi, ki traja teden ali dva po piku klopa, se pojavijo gripi podobni znaki: slabo počutje, utrujenost, bolečine v mišicah, glavobol in prebavne motnje. Sledi prosti interval od nekaj dni do treh tednov, ko je bolnik povsem brez težav. Nato nastopi druga faza, ki ima tri oblike glede na prizadetost živčevja (vnetje možganskih ovojnic, prizadetost možganskega tkiva, vnetje hrbtenjače).

Za vnetje možganskih ovojnic so značilni glavobol, vročina, slabost, bruhanje in otrdelost vratu, prizadetega pogosto moti svetloba. Ob hkratni prizadetosti možganskega tkiva se pojavi tresenje (največkrat prstov, glave in jezika), težave z mišljenjem, različne stopnje motenj zavesti, lahko celo koma. Vnetje hrbtenjače se največkrat pokaže z ohromitvami udov in/ali dihalnih mišic. Vse posledice so lahko trajne, lahko pa šele po več mesecih izzvenijo. Smrtnost je 1– 2-odstotna.

Zdravljenje:

Pri številnih poteka bolezen brez ali le z blagimi simptomi. V primeru hujše prizadetosti pa kar pri dveh tretjinah bolnikov ostanejo trajne posledice. Zdravila ni in zdravimo oziroma lajšamo le simptome. Obstaja pa učinkovito preventivno cepljenje. Preboleli klopni meningitis pušča vseživljenjsko imunost, vendar je cena previsoka. Velikokrat ostanejo posledice, kot so glavobol, depresija, zmanjšana sposobnost koncentracije in ohromitve. Bolnikom moramo svetovati, naj se izogibajo soncu in alkoholnim pijačam.

doktor24 23 klopi 2Preventiva

Najučinkovitejši ukrep za zaščito pred klopnim meningoencefalitisom je cepljenje! V Avstriji jim je s cepljenjem proti KME uspelo močno zmanjšati obolevnost, pri nas pa se za cepljenje, kljub visoki incidenci, še vedno odloči premalo ljudi. Posebno pozornost moramo nameniti zaščiti otrok. Cepljenje je namenjeno vsem osebam, starejšim od enega leta, ki se gibljejo ali živijo na endemičnem območju.

Potrebno je cepljenje s tremi odmerki. Zaželeno je, da se opravi že v zimskih mesecih, tako da je zaščita v najvišji sezoni (poleti) popolna. Priporočamo tri odmerke cepiva. Drugi odmerek sledi prvemu po enem do treh mesecih, tretji po šestih do dvanajstih mesecih. Za zamudnike obstaja hitra shema cepljenja, ko v razmiku dveh tednov prejmejo dva odmerka, tretjega pa čez približno eno leto. Zaščita po dveh odmerkih je približno 90-odstotna, po treh pa 99-odstotna. Prvo poživitveno cepljenje je po treh in nato po petih letih. Stranski učinki cepljenja so redki in prehodni.

Na mestu cepljenja sta možni lokalna rdečina in oteklina ter prehodno slabše počutje in vročina, ki minejo v enem dnevu. Vročina je pogostejša pri majhnih otrocih med prvim in drugim letom starosti (10 odstotkov). Cepiti se ne smejo osebe z akutno vročinsko boleznijo in osebe s hudo alergijo na jajčne beljakovine. Cepljenja ne priporočamo med nosečnostjo in dojenjem.

Humana granulocitna anaplazmoza

Povzročitelj bolezni je bakterija anaplazma, ki jo prenašajo klopi. Pokaže se kot vročinska bolezen od pet do deset dni po vbodu klopa. Značilno sta prisotna tudi glavobol in utrujenost. Bolezen je redkejša od klopnega meningoencefalitisa. Mine lahko tudi spontano in se ne pojavlja v kronični obliki. V primeru hujšega poteka bolezni učinkovito pomagajo antibiotiki.

NAČIN PLAČILA
Gotovina
Kartica Prve zdravstvene asistence (pregledi po pogodbi)
Plačilne kartice
maestorikona diners 12mcVisa 04moneta top logo
 
Nakup na obroke
za imetnike NLB Plačilnih kartic MasterCard, Zlati Mastercard,
Visa in Karanta (ne velja za posojilni kartici)
Več …
HIŠNI ZDRAVNIK
24 ur vsak dan
Zdravniška linija in obisk na domu
T: 080 8112