Tihi ubijalec v vzponu

apr 15

Po poročanju Svetovne zdravstvene organizacije ima sladkorno bolezen približno 350 milijonov ljudi na svetu, število obolelih pa se bo v naslednjih 20 letih verjetno več kot podvojilo. Leta 2014 je imelo sladkorno bolezen 9 odstotkov odraslih, leta 2012 pa je bila ta neposredno odgovorna za 1,5 milijona smrti.

sladkorna 1 dr24 24Do leta 2030 naj bi zasedla sedmo mesto med glavnimi vzroki umrljivosti in je vodilni vzrok slepote, amputacij ter odpovedi ledvičnega delovanja. Boj proti tej bolezni je tudi osrednja tema letošnjega svetovnega dneva zdravja, ki ga obeležujemo 7. aprila.

Sladkorna bolezen ali diabetes mellitus (krajše diabetes) je kronična, dosmrtna presnovna bolezen, ki nastane zaradi napredujočega propadanja celic beta v trebušni slinavki. Te celice so zadolžene za proizvajanje inzulina, najpomembnejšega hormona za uravnavanje ravni krvnega sladkorja, ki pa ima obenem tudi vpliv na raven maščob v krvi. Njegovo izločanje je stalno, a se po vsrkanju hranil, ko koncentracija sladkorja v krvi naraste, poveča.

Pri sladkorni bolezni beta celice trebušne slinavke bodisi ne proizvajajo dovolj inzulina bodisi telo nastalega inzulina ne more učinkovito izrabiti. Gre za motnjo v presnovi, ki nastane zaradi številnih vzrokov, značilno zanjo pa je stanje kronične hiperglikemije oziroma povečane koncentracije krvnega sladkorja.

Poznamo več oblik sladkorne bolezni, najpogostejša je sladkorna bolezen tipa 2. Njen vzrok je v nezadostnem izločanju inzulina oziroma v odpornosti tkiv na njegovo delovanje ali pa je prisotno oboje. Prizadene približno 90 odstotkov diabetikov, pomembna je genetska nagnjenost. Lahko se pojavi pri kateri koli starosti, običajno pa po 40. Letu, a narašča tudi število primerov diabetesa tipa 2 pri otrocih. Pogosto je povezana s čezmerno prehranjenostjo ali debelostjo, ki lahko že sami po sebi vodita v inzulinsko rezistenco in zvišanje ravni krvnega sladkorja. Lahko je prikrita več let in se naključno odkrije šele pri rutinskem pregledu urina ali krvi oziroma ob pojavu prvih zapletov. Obstaja veliko dejavnikov tveganja za njen razvoj, med najpomembnejšimi so prekomerna telesna teža, telesna nedejavnost, sladkorna bolezen v družini, starost, nosečnostna sladkorna bolezen v preteklosti, visok krvni tlak, sindrom policističnih ovarijev pri ženskah ter povišane vrednosti holesterola in trigliceridov v krvi.

Približno deset odstotkov diabetikov prizadene sladkorna bolezen tipa 1, ki nastane zaradi uničenja beta celic trebušne slinavke, kar ima za posledico absolutno pomanjkanje inzulina. Gre za avtoimunsko bolezen, ki se najpogosteje pojavi v otroštvu in mladosti, v večini primerov nekje do 30. leta starosti, lahko pa se pojavi pri kateri koli starosti. Zdravljenje z inzulinom je nujno od samega začetka bolezni, treba ga je nadomeščati vse življenje.

sladkorna 2 dr24 24

Poznamo tudi nosečnostno sladkorno bolezen ali gestacijski diabetes, za katero je značilna visoka koncentracija sladkorja v krvi med nosečnostjo. Pojavi se pri eni na 25 nosečnosti in je pogosto povezana z zapleti pri mami in otroku. Nastane lahko zaradi hormonskega stresa in v večini primerov po porodu izgine, ostaja pa pri materah in njihovih otrocih povečano tveganje za pojav sladkorne bolezni tipa 2 pozneje v življenju. Približno polovica mater bo razvila diabetes tipa 2 v obdobju od pet do deset let po porodu.

Simptomi in znaki sladkorne bolezni:

     
 
  • Povečana žeja (polidipsija),
  • pogosto uriniranje (poliurija),
  • nepojasnjena izguba telesne teže,
  • utrujenost,
  • razdražljivost,
  • zamegljen vid,
  • počasnejše celjenje ran,
  • zmanjšana odpornost,
  • prisotnost ketonov v urinu.
 
     
Posebej velja omeniti tudi preddiabetes, stanje, pri katerem je raven krvnega sladkorja višja od normalne, ne pa še dovolj visoka za postavitev diagnoze sladkorne bolezni tipa 2. Brez ustreznih ukrepov preddiabetes v obdobju nekaj let običajno tudi preide v sladkorno bolezen, vendar je mogoče z zdravim načinom življenja to tudi preprečiti in doseči ter vzdrževati normalne vrednosti krvnega sladkorja.

Predvsem ljudje s preddiabetesom in tisti s sladkorno boleznijo tipa 2 vsaj na začetku nimajo težav. Za razliko pa se pri sladkorni bolezni tipa 1 simptomi pojavijo hitro, nenadoma in so precej izrazitejši. Pri pojavu simptomov oziroma pri ljudeh s povečanim tveganjem za razvoj sladkorne bolezni kljub odsotnosti težav je treba opraviti meritev glukoze v krvi. Diagnoza sladkorne bolezni tipa 2 je potrjena, ko znaša vrednost krvnega sladkorja na tešče 7,0 mmol/l ali več oziroma naključno izmerjena 11,1 mmol/l ali več. Pri mejnih vrednostih glukoze na tešče lahko opravimo standardiziran test, imenovan OGTT (oralni glukozni tolerančni test). Poznamo tudi določanje HbA1c ali glikiranega hemoglobina, ki je merilo dolgoročne urejenosti sladkorne bolezni in nam pove, kakšna je bila povprečna vrednost krvnega sladkorja zadnjih 8–10 tednov. Njegova ciljna vrednost je pod 6,5 odstotka.

Kljub preprostemu in poceni testiranju pa ostaja skoraj polovica bolnikov z diabetesom neodkritih in posledično brez zdravljenja, ki bi ga potrebovali, zato jih ima tretjina v času diagnoze že vsaj en zaplet. Nezdravljena sladkorna bolezen vodi do razvoja srčno-žilnih bolezni, okvare ledvic, živcev, očesnega ozadja ter tako imenovanega diabetičnega stopala.

NAČIN PLAČILA
Gotovina
Kartica Prve zdravstvene asistence (pregledi po pogodbi)
Plačilne kartice
maestorikona diners 12mcVisa 04moneta top logo
Nakup na obroke
za imetnike NLB Plačilnih kartic MasterCard, Zlati Mastercard,
Visa in Karanta (ne velja za posojilni kartici)
Več …
HIŠNI ZDRAVNIK
24 ur vsak dan
Zdravniška linija in obisk na domu
T: 080 8112