Otroške nalezljive bolezni – 3. del

apr 15

V tokratnem prispevku se bomo dotaknili nekaterih črevesnih bolezni otrok, ki pa seveda lahko prizadenejo tudi odrasle. Mednje sodijo okužbe s hrano, nalezljive driske in tudi hepatitis, salmoneloze, okužbe s črevesnimi zajedavci ...

otroske nalezljive bolezni 1 dr24 24Do okužbe oziroma prenosa pride prek blata ali seča (umazane roke!) bolnika. Lahko se okužimo tudi z vodo, živili, prek mrčesa, živali, predmetov ali celo na okuženi zemlji. Tako povzročitelji bolezni (virusi, bakterije ali zajedavci) vstopijo v telo skozi usta in prek prebavil lahko povzročijo bolezenske spremembe tudi na različnih drugih organih. Pojavi se bruhanje, driska, morda vročina, bolečine v trebuhu, glavobol.

Največja nevarnost pri majhnih otrocih je dehidracija, saj imajo otroci manjše »rezerve «, z bruhanjem in drisko izgubljajo veliko tekočine, pogosto pa je težko doseči, da bi ob zelo slabem počutju in težavah otroka pripravili do tega, da bi užival dovolj tekočine. Hrana na tej točki niti ni tako pomembna, če otroku hrana ne tekne, ga ni treba siliti. Zelo pomembna pa je tekočina – ponujamo jo velikokrat, po malem, po žličkah, po požirkih, lahko si pomagamo tudi z rehidracijskimi raztopinami, ki so na voljo v lekarnah.

Otroka moramo natančno opazovati in v primeru, da ne odvaja dovolj vode, se pravi, da ne lula dovolj (plenica mora biti mokra vsaj na tri ure oziroma tolikokrat mora iti na kahlico ali na stranišče), če ima suhe in razpokane ustnice, temne kolobarje okoli oči, če je pretirano miren in apatičen, so to znaki dehidracije. Takrat je otroka treba nemudoma odpeljati k zdravniku in velikokrat je potrebna infuzija. Dehidracija je za otroke, še posebno manjše, lahko smrtno nevarna! Vročino lahko znižujemo z znanimi ukrepi – hlajenje, zdravila; prav tako lahko blažimo bolečino.

Okužbe z rotavirusi

Povprečno naj bi vsak otrok zbolel zaradi rotavirusne okužbe enkrat do petega leta starosti. Rotavirusne okužbe se širijo zelo hitro, so zelo nalezljive, velikokrat pride do okužb in prenosa v vrtcih in drugih zaprtih kolektivih, kjer je relativno veliko telesnih stikov. Virus se prenaša prek umazanih rok in tudi prek okuženih predmetov, igrač. Otroci po navadi »prinesejo« bolezen še domov in lahko zbolijo tudi starši, sorojenci, stari starši. Znaki bolezni so predvsem driska in bruhanje, povišana telesna temperatura, lahko se pojavijo krči in bolečine v trebuhu, lahko pa tudi kašelj in izcedek iz nosu (kot pri kakšni drugi virozi). Potek bolezni je, tako kot pri vseh virozah, lahko tudi blažji, predvsem pri odraslih. Kaj narediti? Kot je že bilo napisano, najpomembnejše je uživanje tekočine, saj lahko pomanjkanje ob izgubljanju hitro vodi v dehidracijo. Vročino lahko znižujemo z vsemi znanimi prijemi, prav tako lahko lajšamo bolečino. Potreben je seveda počitek, za preprečevanje širjenja pa je izredno pomembna higiena – striktno in temeljito umivanje rok, predvsem po uporabi stranišča ali po menjavi plenic!

Otroke lahko cepimo, cepivo je na voljo po šestem mesecu starosti, otrok pa ga prejme v obliki majhne količine tekočine. Starši, ki se za cepljenje odločijo, morajo potem še približno en teden izredno paziti in si temeljito umivati roke po menjavi plenic in po umivanju dojenčka, saj se virus izloča z dojenčkovim blatom. Dojenček pa seveda ne zboli (razen možnih blagih reakcij na cepljenje).

otroske nalezljive bolezni 2 dr24 24Okužbe s salmonelo

Salmonele so bakterije, ki prav tako povzročajo prebavne težave – bruhanje, drisko, vročino. Svoj rezervoar imajo v živalih, vir okužbe pa je lahko tudi človek. Okužimo se ponavadi z okuženim mesom (to je lahko okuženo že neposredno od živali, lahko pa ga okuži tudi človek, ki je prenašalec in rokuje z mesom). Glavna pot prenosa salmoneloz so torej živila živalskega izvora: meso in mesni izdelki, mleko in mlečni izdelki, jajca. Inkubacija traja 8–48 ur. Znaki bolezni so bolečine v trebuhu, bruhanje in driska, vročina. Bolniki izločajo bakterije z blatom, včasih tudi z izbruhano vsebino. V času bolezni je bolnik kužen, klice lahko izloča tudi dalj časa, vendar navadno ne dlje kot tri mesece. Pri dojenčkih traja klicenoštvo tudi dlje. Preprečevanje je tudi v tem primeru primerna osebna higiena, higiena nabave in ravnanja z živili.

Kdaj nazaj v vrtec, v kolektiv?

Dokler so otroci bolni, seveda ne sodijo v vrtec. Otrok se lahko ponovno vključi v kolektiv, ko je od zadnjega bruhanja ali odvajanja tekočega blata minilo vsaj 24 ur, po možnosti še dlje. Za preprečevanje teh bolezni so najpomembnejši: osebna higiena, predvsem umivanje rok, splošna higiena v sanitarijah, preskrba s higiensko neoporečno pitno vodo in hrano ter splošni higienski ukrepi.

NAČIN PLAČILA
Gotovina
Kartica Prve zdravstvene asistence (pregledi po pogodbi)
Plačilne kartice
maestorikona diners 12mcVisa 04moneta top logo
Nakup na obroke
za imetnike NLB Plačilnih kartic MasterCard, Zlati Mastercard,
Visa in Karanta (ne velja za posojilni kartici)
Več …
HIŠNI ZDRAVNIK
24 ur vsak dan
Zdravniška linija in obisk na domu
T: 080 8112