Alergije - Kako živeti s to nadlogo

maj 22

Kaj je alergija? O alergiji govorimo, kadar se imunski sistem pretirano odzove na sicer neškodljive snovi, torej imunski sistem z burnim vnetjem brani organizem pred snovmi, ki ga ne ogrožajo. Te snovi imenujemo alergeni.

(v celoti povzeto po prispevku doc. dr. Liljane Mervic, dr. med., specialistke dermatovenerologije, dermatološka ambulanta Klinike Doktor 24)

V organizem jih lahko vnesemo skozi dihala ali usta, lahko pridejo v stik s kožo ali očmi, lahko pa so vneseni neposredno v krvni obtok ob pikih žuželk ali infuzijah zdravil. Alergijo lahko sproži veliko različnih snovi. Inhalacijske alergene vdihnemo in povzročajo težave z dihali, zaradi odlaganja na očesno sluznico lahko povzročijo tudi vnetje oči. Sezonski inhalacijski alergeni se v zraku pojavljajo le v času cvetenja vetrocvetk – to so pelodi dreves, trav in plevelov. Celoletni alergeni so prisotni vse leto, med najpogostejšimi so hišna pršica, izločki domačih živali na dlaki in perju ter plesni. Prehranske alergene vnesemo v organizem z zaužitjem skozi prebavila. Med najpogostejšimi so mleko, jajca, arašidi, žita, soja, oreški, ribe, raki in mehkužci.

Alergijske reakcije so lahko omejene na posamezne organe, to je na kožo, sluznice, oči, dihala in prebavila, ali pa se pojavljajo na več organih hkrati. Najhujša burna oblika alergije, ki prizadene vse telo, je življenje ogrožajoča anafilaktična reakcija. Med najpogostejšimi alergijskimi boleznimi so seneni nahod oziroma alergijski rinitis, atopijski dermatitis in alergijska astma.

Prehlad ali alergija?

alergije 25 1Trenutno je najbolj aktualna bolezen seneni nahod ali alergijski rinokonjunktivitis, saj smo v obdobju cvetenja dreves. Najpogosteje se prvič izrazi v najstniških letih, pogosto pri ljudeh, ki imajo sorodnike z alergijskimi boleznimi. Povzročajo ga pelodi vetrocvetk, ki cvetijo od februarja pa tja do pozne jeseni. Pri ljudeh, ki trpijo zaradi senenega nahoda, se imunski sistem neprimerno odzove na pelode, sicer popolnoma neškodljive snovi iz okolja. Ti se prenašajo po zraku z vetrom in lahko potujejo več kilometrov.

Pri preobčutljivih ljudeh povzročijo alergijsko vnetje v očesni sluznici in sluznici zgornjih dihal, ki se izrazi kot solzenje in srbeče oči, srbenje nosu, kihanje, voden izcedek iz nosu in zamašen nos. Včasih so simptomi alergijskega rinokonjunktivitisa podobni navadnemu prehladu, vendar prehlad ne traja več kot teden dni, srbež ni tako izrazit, pogosto ga spremlja tudi slabo počutje. Pogosto lahko vdihovanje alergenov povzroči poslabšanje klinične slike atopijskega dermatitisa in alergijske astme, dveh prav tako alergijskih bolezni, kjer prevladujejo simptomi srbeža kože oziroma težkega dihanja. Kot zaplet senenega nahoda se lahko pojavi bakterijsko vnetje srednjega ušesa ali sinusov.

Kako potrdimo, da gre za seneni nahod?

Zdravniki že na podlagi opisa težav pomislimo na seneni nahod. Diagnozo potrdimo s testiranjem. S kožnim vbodnim testiranjem v kožo vnesemo majhne količine potencialnih alergenov in opazujemo, ali bo prišlo do alergijske reakcije na mestu vboda. Lahko pa prisotnost alergijskih protiteles IgE dokazujemo kar v krvi preiskovanca. Na ta način odkrijemo, na katere alergene je oseba preobčutljiva. Da lahko diagnozo senenega nahoda potrdimo, se mora rezultat testiranja ujemati s klinično sliko in časom cvetenja.

Kako (si) lahko pomagamo?

Izogibanje alergenom je prvi ukrep pri zdravljenju alergij. Že februarja in marca cvetita jelša in leska. Marca in aprila cvetijo topol, vrba, brest. Breza cveti aprila in maja, trave maja in junija. Poleti in jeseni cvetijo zeli in pleveli. Med največjo dnevno koncentracijo peloda, na katerega ste preobčutljivi, ostanite raje v zaprtem prostoru.

O koncentraciji pelodov v zraku redno obveščata meteorološka služba in Nacionalni inštitut za javno zdravje. Ob lepem suhem vremenu zaprite vrata in okna. Stanovanje zračite zgodaj zjutraj, ker je zvečer v zraku več peloda. Sprehod si privoščite med dežjem ali tik po njem. Po sprehodu in športni aktivnosti zamenjajte oblačila in se stuširajte. Perila ne sušite na prostem. Oči pred pelodom vsaj delno zaščitite s sončnimi očali. Če imate zelo veliko težav, razmislite o zamenjavi okolja v času najizrazitejšega cvetenja.

Zdravljenje z zdravili

alergije 25 2Ker se cvetnemu prahu težko popolnoma izognemo, moramo ob izrazitejših težavah poseči po zdravilih. Ta bolezni ne ozdravijo, pač pa le lajšajo težave. Najpogosteje uporabljamo antihistaminike v obliki tablet, ki zavirajo učinke histamina – snovi, ki se sprošča pri alergijskem vnetju in povzroča nastanek simptomov senenega nahoda. V Sloveniji imamo na voljo več različnih antihistminikov, nekatere lahko v lekarni kupimo tudi brez recepta. Delujejo hitro, že v približno pol ure, in ne povzročajo resnejših neželenih učinkov. Jemati jih je treba ves čas cvetenja rastline, na katero smo alergični, še bolje pa jih je začeti jemati že dva tedna pred predvidenim cvetenjem. Zdravnik lahko predpiše tudi protialergijske kapljice za oči in protivnetna kortikosteroidna zdravila v obliki nosnih pršil. Zelo koristno je tudi spiranje nosne sluznice s fiziološko raztopino, ki zmanjša količino peloda na sluznici. Če so težave zelo dolgotrajne in nadležne in zdravila niso učinkovita, pride v poštev imunoterapija, ki jo izvaja specialist alergolog.

NAČIN PLAČILA
Gotovina
Kartica Prve zdravstvene asistence (pregledi po pogodbi)
Plačilne kartice
maestorikona diners 12mcVisa 04moneta top logo
 
Nakup na obroke
za imetnike NLB Plačilnih kartic MasterCard, Zlati Mastercard,
Visa in Karanta (ne velja za posojilni kartici)
Več …
HIŠNI ZDRAVNIK
24 ur vsak dan
Zdravniška linija in obisk na domu
T: 080 8112