Klopni meningoencefalitis (KME)

jun 12

Klopni meningoencefalitis (KME) je bolezen, ki se prenaša z ugrizom klopa (Ixodes ricinusa). V njegovi slini so virusi (družine Flaviviridae), ki ob vdoru v telo povzročijo vnetje možganskih ovojnic in centralnega živčnega sistema. Možen je prenos tudi s pitjem okuženega nepasteriziranega mleka ali uživanjem toplotno neobdelanih mlečnih izdelkov.

dr26 kme 1

Klopi poleg KME prenašajo tudi druge povzročitelje bolezni, denimo boreliozo. Borelioza in KME sta v Sloveniji endemični bolezni. Pri okužbi z bakterijo Borrelio Burgdorferi se na koži velikokrat pojavi rdeč obroč, ki se širi in centralno bledi (erythema migrans). Po tem znaku spoznamo okužbo dovolj zgodaj, da jo uspešno zdravimo z antibiotikom. Pri vbodu klopa, ki povzroči klopni meningoencefalitis (KME), značilnih sprememb na koži praviloma ni. Ko se enkrat pojavijo simptomi bolezni, zdravimo le te. Zdravila za KME nimamo, lahko pa bolezen uspešno preprečimo s cepljenjem.

Potek bolezni:

Klopni meningoencefalitis običajno poteka v dveh fazah. Prva faza bolezni se začne približno 7–14 dni po ugrizu klopa. Poteka s simptomi, podobnimi gripi (slabo počutje, bolečine v mišicah, glavobol, prebavne motnje). Pri večini bolnikov nato sledi prosti interval (nekaj dni do tri tedne), ko bolnik nima nobenih težav.

V drugi fazi bolezni se pojavijo visoka temperatura (nad 39 stopinj Celzija), močan glavobol, slabost, bruhanje, trd in boleč vrat. Sledijo lahko znaki vnetja možganov (encefalitisa): največkrat tresenje rok in jezika, motnje zavesti, lahko celo nezavest in smrt (en odstotek). Bolezen kar pri tretjini bolnikov pusti trajne posledice, kot so glavobol, depresija, zmanjšana delovna sposobnost in zmanjšana sposobnost koncentracije. Približno pet odstotkov bolnikov razvije znake vnetja hrbtenjače (mielitisa) s posledičnimi ohromitvami. Prizadete so lahko roke ali noge (največkrat v predelu ramenskega obroča ali kolkov), vrat ali celo dihalne mišice. Ohromitve Maja Miklič, dr. med., spec. družinske medicine so lahko trajne. V primerih hude prizadetosti dihalnih mišic je potrebno intenzivno zdravljenje, vključno z umetnim predihavanjem. Nekateri bolniki ostanejo do konca življenja odvisni od pomoči aparata za dihanje. Čeprav vsak klop ni okužen, je razširjenost bolezni pri nas zelo velika. Endemična področja so v osrednji Sloveniji, na Gorenjskem, Štajerskem in na Koroškem. Letno prejmemo kar okoli 270 prijav bolezni iz vse Slovenije. Glede na njeno pojavnost smo v samem vrhu med evropskimi državami, zato svetujemo pozornost in ustrezno zaščito.

dr26 kme 2Klopi se nahajajo predvsem v gozdni podrasti, v grmovju (vlažnih mešanih gozdov), v travi in celo na vrtu. Do nadmorske višine 600 metrov je klopov veliko, v višjih legah jih je manj. Zgornja meja, kjer jih še najdemo, je 1600 metrov. Prezimijo v listju, v skorji drevesnih debel in površinskih zemeljskih plasteh, mila zima in vlažna pomlad okrepita njihovo dejavnost. Nevarnost okužbe s klopi traja od februarja vse do novembra. Na človeka se klop pritrdi tako, da porine svoj rilec globoko v kožo, ugriz pa ne povzroči bolečine, saj ima slina klopa anestetični učinek. Vbodi ostanejo pogosto neopaženi zlasti pri otrocih. Klopi poleg virusa KME prenašajo tudi druge povzročitelje bolezni, denimo Borrelio. Po vbodu okuženega klopa ne pride vedno do okužbe gostitelja. Okužba lahko poteka tudi brez bolezenskih znamenj (asimptomatsko). Le osebe, ki so enkrat že prebolele KME, so zaščitene pred boleznijo. Na sprehodih in izletih v naravo se zato pred klopi zaščitimo z oblačili, ki prekrivajo čim več kože (dolge hlače, škornji, ruta). Nosimo svetla oblačila, da klopa lažje opazimo. Hlačnice zatlačimo v čevlje oziroma nogavice in se namažimo z repelentom, ki klope odganja. Po vrnitvi iz narave natančno pregledamo telo, se okopamo in oblačila operemo.

Če pri pregledu telesa opazimo klopa, ga čim prej previdno odstranimo. Pri tem ga ne dušimo v olju, mečkamo ali vrtimo. S pinceto ga primemo čim bližje koži in ga z enim potegom izvlečemo.

Cepljenje:

Najučinkovitejši ukrep za zaščito pred klopnim meningoencefalitisom (KME) je cepljenje. Za otroke do 16 let zadostuje polovični odmerek, ki ga sicer prejme odrasla oseba. Cepivo je zelo varno, stranski učinki cepljenja so redki. Lahko se pojavijo prehodne reakcije, kot na primer minimalna rdečina in oteklina na mestu cepljenja, slabše počutje ali vročina, ki običajno minejo v enem dnevu. Vročina je nekoliko pogostejša pri malih otrocih, med prvim in drugim letom starosti (deset odstotkov). Proti klopnemu meningoencefalitisu se ne smejo cepiti osebe z akutno vročinsko boleznijo in osebe s hudo alergično reakcijo po predhodnem odmerku cepiva ali s hudo alergijo na jajčne beljakovine. Cepljenja ne priporočamo med nosečnostjo in dojenjem.

V Avstriji je precepljenost skoraj 90-odstotna, medtem ko je pri nas le okoli 10-odstotna. Cepljenje je pri nas obvezno le za tiste, ki so okužbi izpostavljeni pri svojem poklicnem delu (gozdni delavci, lovci, veterinarji, vojaki …). Zdravniki ga toplo priporočamo vsem osebam od prvega leta starosti dalje, ki se gibljejo v naravi ali živijo na območju, kjer je klopni meningoencefalitis endemičen. Za maksimalno (99-odstotno) zaščito je potrebno cepljenje s tremi odmerki, obstaja pa več shem cepljenja. Najhitrejša je, ko prejmete dva odmerka v razmiku 14 dni, tretjega pa čez 5–12 mesecev. Zaščita po drugem odmerku (po slabih dveh tednih) je že okoli 90-odstotna. Priporočeno poživitveno cepljenje je prvič čez tri, nato čez pet let.

Za varno uživanje v naravi je s cepljenjem treba začeti še pred sezono klopov (v zimskih mesecih) oziroma čim prej. Cepljenje je samoplačniško in ga lahko opravite na Zavodu za zdravstveno varstvo, Inštitutu za varovanje zdravja in v nekaterih zdravstvenih domovih oziroma ambulantah po predhodnem naročilu cepiva.

NAČIN PLAČILA
Gotovina
Kartica Prve zdravstvene asistence (pregledi po pogodbi)
Plačilne kartice
maestorikona diners 12mcVisa 04moneta top logo
Nakup na obroke
za imetnike NLB Plačilnih kartic MasterCard, Zlati Mastercard,
Visa in Karanta (ne velja za posojilni kartici)
Več …
HIŠNI ZDRAVNIK
24 ur vsak dan
Zdravniška linija in obisk na domu
T: 080 8112