Na spletni strani NIJZ (www.nijz.si) so zbrane in se sproti posodabljajo vse informacije v zvezi s SARS-CoV-2 (COVID-19) https://www.nijz.si/sl/koronavirus-2019-ncov

Resnice o kremah za zaščito pred soncem

jul 10

Zaščita pred škodljivim delovanjem sončnega UV-sevanja temelji na treh ukrepih. Najprej poskrbimo za izogibanje izpostavljanju soncu v času njegove največje moči, to je med 10. in 16. uro. Nato sledi zaščita kože in oči z ustreznimi oblačili, pokrivali in sončnimi očali. Šele tretji ukrep varnega obnašanja na soncu je uporaba pripravkov z zaščitnim faktorjem.

Izdelki za zaščito pred soncem morajo biti širokospektralni – to pomeni, da ščitijo tako pred UVB- kot tudi pred UVA-žarki. Zaščita pred UVB-žarki je označena s SPF (Sun Protection Factor, zaščitni faktor, ZF), zaščita pred UVA-žarki pa je označena z oznako PFA (Protection Factor of UVA, zaščitni faktor UVA). SPF je razmerje med odmerkom UVB-sevanja, ki povzroči minimalno rdečino na zavarovani koži, in odmerkom UVB- -sevanja, ki povzroči minimalno rdečino na nezavarovani koži. Zaščitni faktor nam torej pove, za kolikokrat se podaljša čas zaščitenosti kože, ne da bi dobili opekline. Čas do pojava opekline je odvisen predvsem od individualne občutljivosti kože in jakosti UV-sevanja.

Kako je določen zaščitni faktor?

Zaščitni faktor izdelkov za zaščito pred soncem proizvajalci po predpisanem postopku določijo za vsak pripravek posebej, ker ni odvisen le od vrste, koncentracije in kombinacije uporabljenih UV-filtrov, ampak tudi od mazilne podlage in debeline plasti zaščitnega izdelka, ki ga nanesemo na kožo. Evropska regulativa predpisuje metodo testiranja, kjer določamo energijo UVB-sevanja, ki je potrebna za pojav rdečine pri prostovoljcih ob nanosu 2 mg preiskovanega izdelka na cm2 kože. Stopnja zaščite pred UVB-žarki (SPF) mora biti poleg številčne oznake tudi opisna (glej tabelo). Izdelki s SPF manj kot 6 ne smejo biti označeni z oznako, da ščitijo pred soncem.

Opisna oznaka Označeni zaščitni
faktor (SPF)
Nizka zaščita 6
  10
Srednja zaščita 15
  20
Visoka zaščita 25
  30
  50
Zelo visoka zaščita 50+

Zaščitni faktor UVA (PFA oziroma PPD, Persistent Pigment Darkening) je razmerje med minimalnim odmerkom UVA-sevanja, potrebnim za obstojno pigmentacijo na zaščiteni koži, in minimalnim odmerkom UVA-sevanja, potrebnim za obstojno pigmentacijo na nezaščiteni koži. Zaščita pred UVA-žarki mora biti vsaj 1/3 zaščite pred UVB-žarki. V tem primeru izdelek ščiti pred širokim spektrom UV sevanja in nosi posebno oznako – simbol UVA v krogcu.

Ali lahko zaščitni izdelek zagotavlja popolno zaščito?

Na izdelkih za zaščito pred soncem ne sme biti napisano, da zagotavljajo popolno zaščito pred soncem. Izdelek s SPF 15 absorbira 93 % UV-žarkov, izdelek s SPF 30 97 %, izdelek s SPF 50 pa 98 %. Tako noben zaščitni pripravek v popolnosti ne zadrži UV-žarkov, zato oznaka, večja od SPF 50+, ni dovoljena. Najnižji zaščitni faktor, ki ga priporoča Svetovna zdravstvena organizacija ne glede na raso in občutljivost oziroma fototip kože, je SPF 15. Pri ljudeh z občutljivo, svetlo poltjo mora biti višji. Označeno vrednost zaščitnega faktorja dosežemo le, ko na kožo nanesemo enakomerno debelino zaščitnega pripravka, kot je predpisan v testnih pogojih, to je 2 mg/cm2. To pomeni, da odrasel človek potrebuje 35 ml izdelka za nanos na celo telo. Na vsako okončino, prednjo in zadnjo stran trupa ter glavo z vratom je treba nanesti 1 čajno žličko (5 ml) pripravka. Z raziskavami so ugotovili, da uporabimo le polovico ali tretjino te priporočene količine, zato je zaščita precej slabša, kot je navedeno na embalaži izdelka. Dermatologi zato svetujemo uporabo visokega ali zelo visokega zaščitnega faktorja, ki ob tanjšem nanosu še vedno nudi zadovoljivo zaščito.

Kaj je učinkovina v zaščitnih izdelkih?

To so UV-filtri, ki jih delimo na anorganske ali mineralne, ki odbijajo UV-sevanje, in organske ali kemijske, ki absorbirajo UV-žarke. Izdelki za zaščito pred soncem običajno vsebujejo kombinacijo več UV-filtrov, saj s tem dosežemo širši spekter UV-zaščite. Anorganski filtri odbijajo tako UVB- kot UVA-žarke, vendar je zaščita pred UVA-svetlobo slabša. Mednje sodita titanov dioksid in cinkov oksid. Njihova glavna težava je, da puščajo bele madeže na koži in so kozmetsko manj sprejemljivi. Zato so z razvojem nanotehnologije proizvajalci v sredstva za zaščito pred soncem začeli vgrajevati anorganske filtre v obliki nanodelcev (velikosti manj kot 100 nm). Obstaja še ne povsem raziskana skrb o toksičnosti nanodelcev. Proizvajalci se zaradi nejasnosti v zvezi z varnostjo nanodelcev vračajo k uporabi večjih delcev. Organski filtri se pod vplivom UV-svetlobe kemijsko spremenijo in absorbirajo njeno energijo. Delimo jih v več skupin glede na kemijsko sestavo. Nekateri bolje ščitijo v območju UVB-, drugi v območju UVA-žarkov. Za zaščito v celotnem spektru jih je treba med seboj kombinirati.

Kakšne so oblike zaščitnih izdelkov?

Izdelki za zaščito pred soncem so na voljo v zelo različnih oblikah in teksturah – v obliki losjonov, krem, hidrogelov, pršil in stikov. Različne podlage omogočajo izbiro izdelka glede na tip in občutljivost kože, poraščenost oziroma del telesa, ki ga želimo zaščititi. Za suho kožo so primerne kreme oz. losjoni. Za mastno kožo so primerni manj mastni fluidi oziroma geli. Stiki so namenjeni zaščiti manjših površin kože, kot so ustnice in nos. Pršila so enostavna za nanašanje, vendar obstaja nevarnost nezadostne količine nanešenega zaščitnega sredstva.

Kdaj in kako pogosto uporabimo zaščitni izdelek?

Pripravek na kožo nanesemo 20–30 minut pred načrtovanim izpostavljanjem soncu, da se enakomerno razporedi po celi površini kože, in nanos zaščitnega sredstva obnavljamo na dve do tri ure oziroma takoj po kopanju, obilnem znojenju ali brisanju z brisačo. Zaščiti pri plavanju in drugih vodnih športih so namenjeni vodoodporni pripravki, ki ohranijo svojo učinkovitost po dvakratni 20-minutni potopitvi v vodo. Zelo vodoodporni izdelki so po štirikratni 20-minutni potopitvi v vodo še vedno ustrezno učinkoviti.

Ali lahko zaščitni izdelki povzročajo alergijo?

Lahko, vendar zelo redko. Pogosteje kot UV-filtri lahko alergijske in toksične reakcije povzročajo druge sestavine, kot so dišave, barvila in emulgatorji, zato se jim skušamo pri občutljivi koži in koži otrok izogibati.

Ali lahko zaščitni izdelki povzročajo kožnega raka?

Ne. Zaenkrat ni znanstvenih podatkov, ki bi potrdili to trditev. Dokazano pa je, da kožnega raka povzroča prekomerno izpostavljanje soncu in uporaba solarijev.

Ali lahko zaščitni izdelki preprečijo kožnega raka?

Raziskave poročajo, da z redno uporabo zaščitnih izdelkov zmanjšamo možnost za pojav nekaterih vrst kožnega raka, predvsem ploščatoceličnega karcinoma pa tudi melanoma.

Kako je z uporabo zaščitnih izdelkov pri otrocih?

Izpostavljanje UV-sevanju v otroštvu poveča tveganje za razvoj kožnega raka kasneje v življenju. Dojenčkov do šestega meseca ne izpostavljamo soncu, do drugega leta starosti pa poleg mehanskih zaščitnih sredstev izbiramo zaščitne kreme z mineralnimi filtri z visokim zaščitnim faktorjem.

Kaj storiti po izpostavljanju soncu?

Po izpostavljanju soncu na kožo nanesemo gele ali emulzije z antioksidanti, ki z nevtralizacijo prostih kisikovih radikalov zmanjšajo okvaro celic. Antioksidanta, ki se pogosto uporabljata, sta vitamina E in C. Pripravki za nego kože po izpostavljanju soncu vsebujejo tudi protivnetne učinkovine, kot je na primer dekspantenol.

Doc. dr. Liljana Mervic

dr. med., specialistka dermatovenerologije, dermatološka ambulanta Klinike Doktor 24

NAČIN PLAČILA
Gotovina
Kartica Prve zdravstvene asistence (pregledi po pogodbi)
Plačilne kartice
maestorikona diners 12mcVisa 04moneta top logo
Nakup na obroke
za imetnike NLB Plačilnih kartic MasterCard, Zlati Mastercard,
Visa in Karanta (ne velja za posojilni kartici)
Več …
HIŠNI ZDRAVNIK
24 ur vsak dan
Zdravniška linija in obisk na domu
T: 080 8112