Podopustniški stres

sep 18

Z dopusta se številni namesto dobre volje vrnejo slabega počutja in z zmanjšano storilnostjo. Stanje poznamo tudi kot podopustniško depresijo. Vrnitev v vsakodnevno rutino namreč povzroča stres, nelagodje, ki pa se mu z upoštevanjem nekaterih nasvetov lahko izognemo ali pa ga vsaj zmanjšamo.

podopustniski stres 1

Stres je naraven odziv telesa na dogodke, ki nas ogrožajo ali spravijo iz ustaljenih tirnic. Ko zaznamo nevarnost (lahko je realna ali namišljena), se naše telo samodejno odzove in nas želi pripraviti na soočenje z dotično nevarnostjo. Namen stresnega odziva je, da nas zaščiti pred nevarnostmi. V normalnih okoliščinah stres omogoča, se smo osredotočeni, motivirani, pozorni. V nevarnosti pa omogoča, da se hitro odzovemo na dražljaj ali se branimo. Stresni odziv pomaga tudi pri uspešnem soočanju z dnevnimi obveznostmi. Po določenem času pa se lahko zgodi, da stres ne pomaga več, temveč postane grožnja našemu zdravju, počutju, produktivnosti, odnosom z drugimi in nasploh poslabša kakovost življenja.

Stres na delovnem mestu in občutki jeze Raziskovalci ugotavljajo, da ljudje, ki niso dovolj cenjeni za svoje delovne dosežke, doživljajo več jeze in je njihovo počutje slabše v primerjavi s tistimi, ki so za svoje delo nagrajevani in cenjeni. Stres in s stresom povezana jeza pa nikakor ne prinašata dobrega počutja, zato je stresno delovno okolje lahko izvor jeze, nezadovoljstva in dolgoročno izgorevanja.

Stres in dopust

  Po dopustu – konec zakona?

Sociologi washingtonske univerze ugotavljajo, da je vlog za ločitve največ v marcu in avgustu, torej po zimskih in poletnih počitnicah. Razlog je ravno v stresu, ki ga prinašajo počitnice, ta pa lahko še poveča že obstoječa zakonska nesoglasja. Zakonci gredo na dopust z velikimi pričakovanji, vidijo ga kot čas za nov začetek, odmik od vsakdanjika, čas za reševanje zakona, potem pa se zgodi ravno obratno..

 

Dopust je čas, ko se končno lahko sprostimo, se prepustimo trenutku in preprosto uživamo. Strokovnjaki priporočajo tri tedne nepretrganega dopusta, najmanj pa vsaj 14 dni hkrati. Možgani takrat sproščajo več serotonina in dopamina, hormonov sreče. Kljub temu pa dopust in sama priprava nanj lahko predstavljata velik stres. Spremenjen ritem življenja, dolgotrajno načrtovanje, kompromisi in prehod iz hitrega tempa v popolno brezdelje lahko povzročijo, da smo po oddihu še bolj utrujeni kot pred njim. Dopust pogosto ni tisto, kar bi posamezniku najbolj ustrezalo, zato so lahko priprave nanj, potovanje samo in potem vrnitev na delo celo stresnejši od službe. Z bližanjem konca dopusta se pogosto povečujejo ravni napetosti, nelagodja in tesnobe, ki so povezani z vrnitvijo v vsakodnevno rutino, izpolnjevanjem družinskih obveznosti in odhodom v službo, kjer nas čaka kup novih obveznosti. Podopustniški stres je zato precej pogost pojav.

Kako lahko zmanjšamo stres po dopustu?

Na dopustu počnite to, kar si v resnici želite, in v službo se boste vrnili sproščeni in pomirjeni. Dopust je namreč obdobje, v katerem se toliko regeneriramo, da smo spet sposobni prisluhniti sami sebi. Še preden se odpravimo na počitnice, poskusimo na delovnem mestu dokončati aktualne zadolžitve, da nas nedokončane obveznosti na dopustu ne bodo obremenjevale. Priporočljivo je pripraviti tudi seznam nalog, ki jih moramo opraviti takoj po dopustu, kar nam daje občutek, da imamo zadeve pod nadzorom.

Veliko manj stresno je, če se domov vrnemo vsaj dan ali dva pred odhodom v službo. Tako se lahko postopoma začnemo privajati na vsakodnevno rutino, stvari razpakiramo in pospravimo. Privoščimo si krepčilen spanec, vendar ne do sredine dneva, saj se je treba ponovno privaditi na zgodnje vstajanje. Spominjajmo se lepih stvari z dopusta, na primer z gledanjem fotografij – najlepšo med njimi lahko razvijete in obesite na steno. Po stanovanju razstavite stvari, ki ste jih na počitnicah kupili ali nabrali, da vas bodo spominjale na vse čudovite trenutke. Čimprej poskusite ujeti svoj ritem. Ponavadi je prvi delovni dan po dopustu izjemno stresen, zasujejo nas nove obveznosti. Prvi teden po vrnitvi zato namenite ponovnemu navajanju na delovno rutino, ostale aktivnosti (rekreacija, konjički, dejavnosti otrok …) pa pridružujte postopoma.

 

Značilnosti podopustniškega stresa:

• napetost,

• razdražljivost,

• slabša koncentracija,

• zmanjšana storilnost,

• brezvoljnost,

• boleče mišice,

• utrujenost...

 

 

Zastavite si nov cilj. Raziskave namreč kažejo, da največji občutek sreče, ki lahko traja kar nekaj tednov, običajno prinese že načrtovanje dopusta, ne pa sam dopust! Zato je dobro, da si določimo nov cilj, ki nas spodbuja in osrečuje. Ta cilj je lahko v obliki načrtovanja novega dopusta, izbire kraja letovanja, varčevanja za letalske karte ali pa nov konjiček, nova oblika rekreacije. Ohranjajte telesno kondicijo tudi na dopustu. Vadba sprošča endorfine, ki izboljšajo počutje. Na dopustu se zazrite vase in si prisluhnite. Bodite pozorni na prve znake izgorelosti in pravočasno ukrepajte. Poskrbite, da vas služba ne bo spremljala na dopust! Tudi sicer je zelo priporočljivo postaviti meje glede dosegljivosti zunaj delovnega časa, tako prek elektronske pošte kot prek mobilnega telefona.

 

 

NAČIN PLAČILA
Gotovina
Kartica Prve zdravstvene asistence (pregledi po pogodbi)
Plačilne kartice
maestorikona diners 12mcVisa 04moneta top logo
Nakup na obroke
za imetnike NLB Plačilnih kartic MasterCard, Zlati Mastercard,
Visa in Karanta (ne velja za posojilni kartici)
Več …
HIŠNI ZDRAVNIK
24 ur vsak dan
Zdravniška linija in obisk na domu
T: 080 8112