O alergijah od A do Ž

mar 12

Otorinolaringologija je veda, ki se ukvarja z boleznimi ušes, nosu, žrela in grla. Vsa ta področja lahko prizadene tudi alergija, ki se kaže na različne načine. Bolezen močno oslabi kakovost življenja bolnika in povzroča različne zaplete, zato je pomembno, da jo prepoznamo, saj se ji le tako lahko izognemo oziroma jo ustrezno zdravimo.

Hripavost, kašelj?

Bolezni grla, ki jih povzroča alergija, imajo lahko nenaden nastanek ali pa so posledica dolgotrajnega in ponavljajočega se stika z alergeni. Pri nenadnih reakcijah nastane oteklina sluznice grla, ki povzroča hripavost, kašelj, lahko celo težave z dihanjem in požiranjem. Pri dolgotrajnih težavah sta v ospredju oteklina sluznice in večje izločanje sluzi. Znani možni alergeni so tisti, ki jih vdihamo (pelodi, hišni prah) ali zaužijemo (mleko, oreščki) ter tudi različna zdravila. Z dražečimi snovmi lahko prihajajo bolniki v stik tudi na delovnem mestu. Bolniki tožijo zaradi hripavosti, glasovne utrudljivosti, občutijo draženje v grlu, lepljivo sluz, pogosto se odkašljujejo. Poklicni govorniki, kot so učitelji, vzgojitelji, napovedovalci, igralci in pevci, še posebno hitro opazijo spremembe v glasovnih zmogljivostih, ki so posledica otečene in vnete sluznice grla. Z raziskavami so dokazali, da je alergija na pršico tista, ki najbolj oslabi glasovne zmogljivosti in vpliva na zmožnost opravljanja poklica.

Najpogostejša oblika alergije na hrano

Oralni alergijski sindrom (OAS) ali sindrom alergije v ustih je oblika kontaktne alergije, pri kateri nastanejo spremembe na ustni sluznici po zaužitju določene hrane. Je najpogostejša oblika alergije na hrano pri odraslih ljudeh. OAS je posledica navzkrižne reakcije, denimo alergije na cvetni prah ali pelod, ki navzkrižno reagira z določenimi živili. Najbolj znana je povezava med alergijo na pelode breze ter koščičastim sadjem (jabolka, breskve, slive, nektarine, češnje, hruške) ter med alergijo na mandlje in lešnike in nekaterimi vrstami zelenjave (korenje, zelena, surov krompir) ter povezava med alergijo na ambrozijo ter zaužitjem določenih vrst sadja in zelenjave (melone, lubenice, banane, kivi in paradižnik, kumare, buče). Po zaužitju teh živil se pojavita srbenje v področju ustne votline, jezika, neba, žrela in grla ter otekanje sluznice. Simptomi so zelo neprijetni. Do reakcije pride le nekaj minut po zaužitju alergena, bolezenski znaki pa večinoma izzvenijo v 30–60 minutah, v redkih primerih se lahko pojavi življenje ogrožajoče otekanje sluznice. Bolniki večinoma brez težav prenašajo prekuhano sadje in zelenjavo, zato jim svetujemo, da hrano, po kateri se jim pojavljajo težave, dobro termično obdelajo, včasih pa pomaga že, če sta sadje in zelenjava dobro oprana.

Cvetni prah, pršice, živalska dlaka …

Alergijsko vnetje nosne sluznice je lahko občasno, le v določenem obdobju leta ali celoletno. Najpogostejši vzrok občasnega vnetja je alergija na pelode (cvetni prah, breza, trave), celoletne težave pa povzroča alergija na pršico, živalsko dlako in plesni. Posledica alergijskega vnetja je oteklina sluznice v nosu, kar povzroča težje ali onemogočeno dihanje skozi nos, srbenje in draženje, kihanje in voden izcedek iz nosu ter slabši voh in okus. Zaradi zamašenega nosu bolniki dihajo skozi usta, imajo občutek suhega žrela, draženja v žrelu in glavobol v predelu čela. Lahko pride tudi do poslabšanja astme in kroničnega vnetja obnosnih votlin, pri otrocih pa do motenj govora, požiranja in zaradi dihanja skozi usta in drže odprtih ust tudi do nepravilnosti v rasti obraznega skeleta.

Slabši sluh in občutek zamašenosti ušes?

Alergijsko vnetje povzroča tudi oteklino sluznice v evstahijevi cevi – ušesni troblji. To je cev, ki povezuje srednje uho in žrelo in omogoča izenačevanje tlaka v srednjem ušesu z zunanjim tlakom in s tem normalno prevajanje zvoka skozi srednje uho in normalen sluh. Zaradi otekline sluznice je funkcija ušesne troblje motena. Prezračevanje ušes je zato oslabljeno ali onemogočeno. Posledica je slabši sluh in občutek zamašenosti ušes.

Zdravniški nasvet

Bolnikom z alergijo svetujemo, naj se izogibajo alergenom. Drugi ukrep je spiranje nosu s slano vodo, fiziološko raztopino. Pri tem spiramo alergen iz sluznice nosu in tako zmanjšamo alergijsko reakcijo, poleg tega fiziološka raztopina deluje blagodejno na vneto sluznico v nosu. Zdravnik lahko bolniku predpiše zdravila, ki lajšajo težave. Med njimi so kortikosteroidna pršila za nos, ki so pri zdravljenju alergijskega vnetja nosne sluznice najučinkovitejša, saj dobro vplivajo na vse simptome in znake (oteklina sluznice in težje dihanje na nos, srbenje in kihanje ter izcedek iz nosu) in imajo močan protivnetni učinek, izboljšajo pa tudi očesne simptome ter pozitivno vplivajo na simptome astme. Pršilo je treba jemati redno, vsakodnevno, daljše časovno obdobje. Drugo zdravilo so antihistaminiki, tablete, ki sistemsko zmanjšujejo alergijsko reakcijo. Dobro učinkujejo proti srbečici, kihanju in izcedku iz nosu, manj proti zamašenosti nosu. Pogost in neprijeten stranski učinek antihistaminikov v tabletah je zaspanost. Na voljo so tudi antihistaminiki za lokalno uporabo, v obliki pršila za nos, lahko tudi v kombinaciji s kortikosteroidi.

NAČIN PLAČILA
Gotovina
Kartica Prve zdravstvene asistence (pregledi po pogodbi)
Plačilne kartice
maestorikona diners 12mcVisa 04moneta top logo
 
Nakup na obroke
za imetnike NLB Plačilnih kartic MasterCard, Zlati Mastercard,
Visa in Karanta (ne velja za posojilni kartici)
Več …
HIŠNI ZDRAVNIK
24 ur vsak dan
Zdravniška linija in obisk na domu
T: 080 8112