Za rastoči trebušček le najboljše

mar 12

Nosečnost je čaroben čas v življenju ženske, saj iz dveh majhnih celic v njenem telesu nastane novo življenje. Hkrati pa je to čas velikih sprememb v ženskem telesu in čas velikih skrbi, kako najbolje ravnati v dobro ploda. Zato so v tem prispevku zbrana vsa najnovejša dejstva o prehrani in dodatkih k prehrani, ki jih nosečnica potrebuje.

prehrana v nosecnosti 1Že dolgo je znano, da staro pravilo, naj nosečnica »jé za dva«, več ne drži. Čezmerna ali pomanjkljiva prehrana matere lahko vodi do zapletov v nosečnosti. Priporočljivo je, da se telesna masa pri ženskah z normalnim indeksom telesne teže poveča za 11,5 do 16 kg med celotno nosečnostjo. Pri ženskah z zelo nizkim indeksom telesne mase (pod 18,5) je prirast telesne teže med nosečnostjo lahko tudi večji (12,5–18 kg), pri zvečanem indeksu (25–30) pa je zaželeno povečanje telesne mase manjše (7–11,5 kg). V prvih treh mesecih nosečnosti so potrebe po energiji praktično nespremenjene, nekatere nosečnice lahko, predvsem zaradi slabosti, tudi shujšajo. V naslednjih mesecih se potrebe povečajo le za 200–300 kcal na dan. Od 13. tedna dalje se povprečna nosečnica zredi za okoli 250–300 gramov na teden, v zadnjih mesecih nosečnosti pa za 400–500 gramov na teden. Hujšanje med nosečnostjo ni priporočljivo, saj uživanje nezadostne dietne hrane pomeni vnos manjše količine pomembnih hranil.

Polnozrnati izdelki, meso, mleko, jajca, stročnice …

V nosečnosti naj bo prehrana kakovostna, raznovrstna, lokalno pridelana in razporejena v od pet do šest manjših obrokov čez ves dan. Poudarek naj bo na s hranili bogati prehrani (sadje, zelenjava, vlaknine), omejen pa naj bo vnos energijsko bogate, a s hranili siromašne hrane (mastne jedi in sladice). Prevladujejo naj sestavljeni ogljikovi hidrati, ki jih najdemo v polnozrnatih izdelkih. Pomembne so tudi vlaknine, ki preprečujejo oziroma lajšajo zaprtost, ki se pogosto pojavlja v nosečnosti zaradi hormonskih sprememb. Poveča se tudi potreba po beljakovinah, ki naj bi bile tako živalskega (meso, mleko, mlečni izdelki, jajca, ribe) kot tudi rastlinskega izvora (polnozrnata žita, stročnice). Potrebe po maščobah se v nosečnosti ne povečajo.

Dodajanje folne kisline ali kilogram brokolija na dan

Med nosečnostjo se potrebe po nekaterih vitaminih in mineralih bistveno povečajo, celo v večjem obsegu kot potrebe po energiji. Najpomembnejši vitamin v prvem obdobju nosečnosti je folna kislina (vitamin B9). V obliki folata jo najdemo predvsem v zeleni zelenjavi (solata, ohrovt, brokoli, špinača), a je občutljiva na svetlobo in toploto ter se s pripravo hrane pri temperaturah nad 60 °C večinoma uniči. Folna kislina se v telesu reducira v tetrahidrofolno kislino, ta pa se pretvori v 5-metil tetrahidrofolat in 5,10-metilen tetrahidrofolat. Ta dva vstopata v sintezo nukleotidov, metiliranje DNA, proteinov, lipidov, kar je ključnega pomena za celično rast in razvoj. Za pretvorbo v biološko aktivno obliko je potreben encim 5,10-metilentetrahidrofolat reduktaza. Raziskave so pokazale, da ima kar 90 odstotkov žensk v Sloveniji zmanjšano aktivnost tega encima, zaradi česar nastaja manj aktivne oblike folne kisline v telesu. Njeno pomanjkanje lahko vodi do napake pri zapiranju nevralne cevi pri plodu oziroma nepopolno zraščene hrbtenice. Zato se priporoča večji vnos neaktivne oblike folne kisline ali dodajanje že aktivne oblike 5-metil tetrahidrofolata v obliki tablet šest tednov pred zanositvijo in v prvem tromesečju nosečnosti. Če bi namreč s prehrano želeli vnašati zadostno količino folne kisline, bi morala nosečnica na dan zaužiti kar kilogram brokolija ali 20 banan.

Nosečnice vegetarijanke, pozor!

Ostalih vitaminov v nosečnosti ni treba dodajati v obliki prehranskih dopolnil, če nosečnica uživa dovolj raznovrstne in kakovostne hrane. Paziti je treba pri nosečnicah s posebnimi prehranskimi načini, kot je vegetarijanstvo in veganstvo, saj bi lahko zaradi pomanjkanja vitamina B12 prišlo do megaloblastne anemije pri zarodku. Med nosečnostjo se poveča potreba po vitaminu C za 20 odstotkov, kar lahko nosečnica vnese v telo s svežim sadjem in zelenjavo.

Več železa kot sicer

V nosečnosti se poveča volumen krvi za 30–50 odstotkov in s tem tudi tvorba rdečih krvnih celic. Zato se poveča potreba po vnosu železa, ki je gradnik hemoglobina, barvila rdečih krvničk. Priporočen dnevni vnos za zdrave, neanemične nosečnice je 30 mg na dan. Stanje hemoglobina oziroma železa v telesu skozi celotno nosečnost nadzira ginekolog, ki v primeru pomanjkanja predpiše zdravilo na recept.

Joda ne dodajamo posebej

Potrebe po jodu v nosečnosti so 200 mcg na dan. A ker je v Sloveniji jodiranje soli zakonsko predpisano, bi bilo dodatno vnašanje joda s prehranskimi dopolnili lahko celo škodljivo. Izjema so uporabnice nejodirane soli (»himalajska« …), uživalke manj slane prehrane in tiste z boleznimi ščitnice. Tu se priporoča individualni posvet z ginekologom.

Omega 3 za možgane in vid

V zadnjem času vse več študij govori o pomembnosti dodajanja omega 3 maščobnih kislin med nosečnostjo, teh kislin namreč telo ne more proizvajati samo. Glavni vir so mastne ribe: skuše, losos, slanik in morski list, ki bi za zadosten vnos omega 3 morale biti na jedilniku dvakrat na teden. Za zarodek najpomembnejša maščobna kislina omega 3 je dokozaheksaenojska kislina (DHK). V razvijajočih se membransko bogatih tkivih, možganih in očesni veznici, se pred rojstvom in po njem kopičijo velike količine omenjenih maščobnih kislin, ki so pomembne za razvoj ostrine vida in psihomotorični razvoj zarodka. Koristen učinek se doseže z vsakodnevnim vnosom 200 mg DHK poleg priporočenega vsakodnevnega vnosa omega 3 maščobnih kislin za odrasle, ki znaša 250 mg DHK in EPK.

Seveda pa so za zdravo nosečnico in njen plod pomembni tudi zmerna telesna aktivnost, gibanje na svežem zraku, izogibanje kajenju in alkoholu.

Avtorica prispevka Tina Bajc je zaposlena v Lekarni Savska v Ljubljani.

NAČIN PLAČILA
Gotovina
Kartica Prve zdravstvene asistence (pregledi po pogodbi)
Plačilne kartice
maestorikona diners 12mcVisa 04moneta top logo
 
Nakup na obroke
za imetnike NLB Plačilnih kartic MasterCard, Zlati Mastercard,
Visa in Karanta (ne velja za posojilni kartici)
Več …
HIŠNI ZDRAVNIK
24 ur vsak dan
Zdravniška linija in obisk na domu
T: 080 8112