Kako se spopadati z bolečimi in utrujenimi nogami

maj 22

Krčne žile oziroma kronična venska bolezen je ena pogostejših bolezni, ki prizadenejo človeka. To je cena, ki jo plačujemo za naš pokončni položaj. Venska kri iz nog mora na poti do srca premagati veliko višinsko razliko in se pri tem upirati gravitaciji. Sčasoma venska stena in zaklopke v veni popustijo, vene se vidno razširijo – nastanejo krčne žile.

Venska kri se iz nog proti srcu vrača zgolj pasivno, s pomočjo krčenja mišic meč, ki vene od zunaj stisnejo in potisnejo kri navzgor proti srcu. Da kri ne teče nazaj navzdol proti stopalom, poskrbijo venske zaklopke znotraj ven. Dokler normalno delujejo, je venska cirkulacija nemotena. Sčasoma katera od njih popusti, kar povzroči večjo obremenitev drugih, ki počasi popuščajo ena za drugo. Na mestih slabo delujočih zaklopk se v veni zadržuje več krvi in je zato pritisk v njej povečan, to pa veno razširi in po principu začaranega kroga povzroča odpovedovanje vse več zaklopk. V okvarjeni veni je vedno prisoten povratni tok krvi ali refluks, vena pa je vidno razširjena in zvijugana. Proces nastajanja krčnih žil je nepovraten. Vena, ki se razširi in zvijuga, nikoli več ne bo zdrava.

K nastanku krčnih žil pripomorejo dedni dejavniki – če je imel krčne žile kdo od staršev, hormonski vplivi (predvsem med nosečnostjo) ter način življenja, ki poveča tlak znotraj venskega sistema nog – telesna neaktivnost, pretežno stoječe delo in zadrževanje v vročem okolju. Na dednost in hormonske dejavnike ne moremo vplivati, lahko pa nastanek krčnih žil upočasnimo s pravilnim življenjskim slogom in zgodnjim zdravljenjem.

Krčne žile niso zgolj estetska tegoba

S krčnimi žilami se pojavijo tudi težave. Ena prvih je pekoč občutek v poteku razširjene vene. Značilno je otekanje nog predvsem v predelu gležnjev in goleni. To je izrazito popoldne in zvečer, zjutraj pa noge niso otečene, ker med spanjem v ležečem položaju oteklina splahni. S krčnimi žilami so povezani bolečnost, utrujenost ter občutek težkih nog. Ponoči se v mečih pojavljajo krči. Z napredovanjem bolezni se pojavijo tudi spremembe na koži goleni, najprej srbeč rdeč izpuščaj in rjavkaste lise, končni stadij bolezni pa je razjeda na spodnjem delu goleni. Zato so krčne žile bolezen, ki jo je treba zdraviti in predvsem preprečevati njeno napredovanje.

Diagnostika kronične venske bolezni

Čeprav je venska bolezen zelo pogosta, prav vse bolečine v nogah niso posledica obolenja ven. Vzrok zanje so lahko slaba arterijska prekrvitev nog (periferna arterijska bolezen), ortopedske težave z ledveno hrbtenico, kolki ali koleni ali obolenje živcev nog (periferna nevropatija). Zato je pomembno, da težave z nogami pravilno opredelimo. Diagnozo kronične venske bolezni postavimo s flebološkim kliničnim pregledom (flebologija je veja medicine, ki se ukvarja z obolenji povrhnjih ven nog, to je s krčnimi žilami, in je pod okriljem dermatologije). Za natančno opredelitev bolezni si pomagamo z nekaterimi preiskavami. Za prvo oceno nam zadostuje ročni doplerski ultrazvočni aparat, s katerim preverimo delovanje venskih zaklopk na stiku med povrhnjimi in globokimi venami. Natančen prikaz venskega sistema nog ter določitev področij povratnega toka venske krvi nam omogoča obsežnejša dupleksna ultrazvočna preiskava. Delovanje venskega sistema nog lahko ocenimo tudi s pomočjo fotopletizmografske preiskave nog. Obvezni del flebološkega pregleda je tudi ocena ustreznosti arterijske prekrvitve nog.

Dupleksna ultrazvočna preiskava ven nog

Med vsemi diagnostičnimi metodami je prav ta tista, s katero dobimo največ podatkov o venskem sistemu nog in njegovem delovanju. Omogoči nam natančen prikaz vseh ven nog, njihovega poteka in tudi področij povratnega toka krvi. V zadnjem času se vse pogosteje uporablja, ker se z njeno pomočjo najlažje in najpravilneje odločimo za ustrezen način zdravljenja. Ultrazvočna preiskava je neinvazivna in neboleča. Je pa zamudna, ker je ven na nogah veliko – natančen pregled traja 30–60 minut. Pacient je med pregledom povrhnjih ven v stoječem položaju z razbremenjeno preiskovano nogo. Zdravnik s pomočjo ultrazvočne slike na zaslonu ocenjuje potek ven, njihov premer in prehodnost, poleg tega pa tudi morebitno prisotnost patološkega povratnega toka krvi, njegovo trajanje in obseg. Z ultrazvokom zdravnik pregleda tudi globoke vene, predvsem njihovo prehodnost, to je odsotnost venskih strdkov.

Zdravljenje krčnih žil

Obstaja več načinov zdravljenja krčnih žil. Pri odločitvi za vrsto zdravljenja upoštevamo stadij bolezni in težave, ki jih bolezen povzroča. Ne obstaja en sam ukrep, ki bi deloval prav pri vseh ljudeh. Izbiramo lahko med kompresijskim zdravljenjem, venoaktivnimi zdravili, sklerozantnim ali kirurškim zdravljenjem krčnih žil. Načrt zdravljenja je vedno prilagojen posamezniku in ga spremlja prilagoditev življenjskega sloga.

Kompresijsko zdravljenje

Z elastičnimi povoji ali medicinskimi kompresijskimi nogavicami od zunaj stisnemo razširjene vene in zmanjšamo pritisk v njih. Kompresijsko zdravljenje tako normalizira delovanje venskih zaklopk in preprečuje otekanje, bolečnost in utrujenost nog. Izvaja se ga lahko le, če je arterijska prekrvitev nog ustrezna. Zato je pred njegovo uvedbo vedno potreben flebološki klinični pregled. Način povijanja z elastičnim povojem je natančno določen in ga je treba osvojiti. S povijanjem začnemo pri prstih, povijemo stopalo vključno s peto, nato nadaljujemo proti kolenu in v nekaterih primerih celo do dimelj. Precej enostavnejše je nošenje medicinskih kompresijskih nogavic, saj nam te omogočajo pravilno razporeditev pritiskov, kar je pri elastičnem povoju težje doseči. Največkrat se odločamo za dokolenke ali nadkolenke, obstajajo take z odprtimi ali zaprtimi prsti. Pri odločitvi za nogavice zdravnik določi kompresijsko stopnjo (pritisk, ki ga nogavica izvaja), pred nakupom pa je potrebna natančna izmera obsegov noge, kar omogoči izbiro prave velikosti nogavice. Elastični povoj ali kompresijsko nogavico se nosi čez dan, od jutra do večera. Če je to edini način zdravljenja, je vseživljenjska zaveza. Kompresijsko zdravljenje je še učinkovitejše skupaj s hojo, ki aktivira mišice meč, zato ob njem svetujemo čim več telesne aktivnosti.

Venoaktivna zdravila

Aktivna učinkovina v venoaktivnih zdravilih so flavonoidi – antioksidanti in protivnetno delujoče snovi, ki ublažijo venske težave, kot so otekanje, bolečine v nogah, utrujenost nog in nočni krči. Jemlje se jih v obliki tablet. Za doseganje učinka jih je treba jemati vsak dan skozi daljše časovno obdobje. Primerna so kot dodatek h kompresijskemu zdravljenju ali kadar to ni izvedljivo. Še posebno koristna so v poletnem času, ko so venske težave zaradi toplega vremena izrazitejše.

Sklerozantno zdravljenje

Ena od oblik uničenja krčne žile, v kateri kri teče v obratno smer, je vbrizganje sklerozantnega sredstva z injekcijo neposredno v veno. To sredstvo žilno steno poškoduje in veno zlepi. Počasi se tako zdravljena vena razgradi in se izključi iz krvnega obtoka. Sklerozantno zdravljenje je primerno za manjše krčne žile, če pa namesto tekočine uporabimo sklerozantno peno, lahko z njo zapremo tudi večje. Takoj po vbrizganju sklerozantnega sredstva je treba začeti tudi kompresijsko zdravljenje (povijanje z elastičnim povojem ali nošenje kompresijske nogavice) in ga izvajati vsaj toliko časa, da se vena popolnoma zapre.

Kirurško zdravljenje

Ena od metod odstranitve večjih krčnih žil je kirurški poseg. Poleg klasične operacije, ki zahteva hospitalizacijo in splošno anestezijo, obstajajo novejše, precej manj agresivne endovenske metode zdravljenja, kot sta laserska in radiofrekvenčna zapora vene, kjer se razširjeno veno s katetrom zapre z njene notranje strani in se jo tako izloči iz obtoka. Endovensko zdravljenje krčnih žil se opravi ambulantno v lokalni anesteziji, hospitalizacija ni potrebna.

Zdrav življenjski slog

Ne glede na to, za katero vrsto zdravljenja krčnih žil se odločimo, je dobro, da ga spremlja tudi prilagoditev življenjskega sloga. Izogibati se je treba dolgotrajnemu stanju ali sedenju, zlasti s prekrižanimi nogami, kajenju in izpostavljenosti visokim temperaturam. Koristen je počitek z dvignjenimi nogami. Skrbeti je treba za primerno telesno težo in redno telesno vadbo. Zelo ustrezne so aktivnosti z zmernim in enakomernim krčenjem mišic goleni, kar omogoči pravilno odtekanje venske krvi iz nog proti srcu. Najenostavnejša in hkrati zelo učinkovita je hoja. Koristni športi so tudi hitra hoja, tek, tek na smučeh, kolesarjenje, plavanje, golf in ples. Če teh aktivnosti ni mogoče izvajati, pa svetujemo vsaj stopalne vaje – kroženje stopal v gležnjih in zaporedne gibe peta-prsti.

Doc. dr. Liljana Mervic

dr. med., specialistka dermatovenerologije, dermatološka ambulanta Klinike Doktor 24

NAČIN PLAČILA
Gotovina
Kartica Prve zdravstvene asistence (pregledi po pogodbi)
Plačilne kartice
maestorikona diners 12mcVisa 04moneta top logo
Nakup na obroke
za imetnike NLB Plačilnih kartic MasterCard, Zlati Mastercard,
Visa in Karanta (ne velja za posojilni kartici)
Več …
HIŠNI ZDRAVNIK
24 ur vsak dan
Zdravniška linija in obisk na domu
T: 080 8112