Po poletnih mesecih pride jesen in hitra menjava vremena, tako je naš imunski sitem precej oslabljen, preti nam sezona prehladov, viroz in gripe. Imunski sistem slabijo tudi slabe navade, kot so kajenje, pomanjkanje spanca, nepravilna prehrana, dolgotrajno jemanje antibiotikov, stres, težko fizično in mentalno delo...

imunski sistem 42

Prav zaradi tega je pomembno, da prisluhnemo sebi in svojemu telesu ter začnemo krepiti imunski sistem, da bomo zimo pričakali pripravljeni.

Kaj je imunski sistem

Imunski sitem zajema vse obrambne mehanizme našega telesa, ki se bojujejo proti različnim boleznim. Imunski sistem bi lahko primerjali z dobro organizirano vojsko. Ta varuje telo z različnimi »rodovi, sistemi in podsistemi «, ki morajo delovati skladno, če naj zagotovijo zmago. Imunski sistem je sestavljen iz bezgavk, limfnih žil, vranice, kostnega mozga, priželjca, mandeljnov ter skupkov imunskih celic v sluznici dihal in črevesnih celicah. Usklajevalec imunskega sistema je žleza priželjc ali timus. Če zataji samo eden od podsistemov, se obrambni sistem sesuje in bolezen je tu. Če boste pazili, kakšno hrano boste jedli v prihodnje in kakšen bo vaš življenjski slog, boste bolezni zaprli vrata.

Kako okrepiti imunski sistem?

Ljudje lahko okrepimo svoj imunski sistem z različnimi ukrepi. Najpomembneje je, da se zdravo prehranjujemo, skrbimo za redno telesno aktivnost in dovolj spanca. Prehrana, ki vsebuje dovolj vitaminov in mineralov, znatno prispeva k odpornosti – na primer: sveže sezonsko sadje in zelenjava ter tudi kisana zelenjava, kot je kislo zelje, polnovredna žita ter kakovostno meso in mlečni izdelki. Po prehranskih dopolnilih ali zdravilih za krepitev imunskega sistema posežemo le pri večjem telesnem ali psihičnem naporu oziroma če smo bili v stiku z obolelo osebo. Pozorni moramo biti na kakovost izdelkov in preveriti, katere smemo jemati glede na bolezni, ki jih morda imamo, ali zdravila, ki jih jemljemo. Najbolje je, da se posvetujete z zdravnikom ali farmacevtom. Določene skupine bolnikov morajo biti glede izbire zelo previdne, na primer bolniki z avtoimunskimi boleznimi in rakavimi obolenji. Posebna previdnost je nujna tudi pri otrocih, nosečnicah in doječih materah. Poleg tega je pri zdravilih in prehranskih dopolnilih zelo pomembno, da jih jemljete točno po navodilih – če boste vzeli premajhen odmerek, ne bo ustreznega učinka, če boste vzeli prevelikega, pa se lahko pojavijo neželeni učinki.

ZDRAVA PREHRANA

Vnos energije močno vpliva na aktivnost imunskega sistema, saj je dokazano, da podhranjene osebe hitreje zbolijo kot osebe z normalno telesno težo. Imunski sistem prav tako ne tolerira radikalnih diet, pa tudi prekomerne teže ne. Razumeti moramo, da snovi iz hrane, če bi jih jemali posamič, nimajo enakega učinka, kakor če delujejo skupaj, torej v sinergiji. Če bi uživali na primer samo česen ali samo korenje, bi vseeno zboleli. Pomembno je torej uživati raznovrstno zdravo, polnovredno hrano in sestaviti popolnoma uravnotežen obrok.

Živila za krepitev imunskega sistema so raznovrstna. Zelo pomembna minerala pri ohranjanju močnega imunskega sistema sta cink in magnezij, ki spodbujata delovanje priželjca. Cink je ključen pri razvoju in delovanju celic imunskega sistema. Pomembna so živila z vitamini skupine B, zlasti z vitaminom B6, ki skrbi za dobro delovanje priželjca in okrepi delovanje imunskega sistema. Pomembno vlogo ima tudi mineral selen.

Zelo pomembna za imunski sistem sta vitamina C in E, ki delujeta kot antioksidanta. Antioksidanti so lovilci prostih radikalov v telesu, ki lahko poškodujejo naše celice. Zato koristijo živila, ki vsebujejo naravna vitamina C in E. Maščobne kisline omega 3 delujejo protivnetno in spodbujajo imunski sistem kot celoto. Hkrati varujejo lasten imunski sistem pred pretiranim delovanjem, ki lahko sproži alergijske reakcije, astmo, seneni nahod in avtoimunske bolezni. Pomembne so tudi maščobne kisline omega 9 v oljčnem olju.

Živila in hranila, ki so neposredno vključena v »spopad«, so tista, ki vsebujejo minerala kalcij in mangan. Kalcij pomaga izdelovati encim, ki sodeluje pri uničevanju virusov in ga celice uporabijo za onesposobljenje povzročitelja okužb. Mangan pomaga tvoriti interferone, ki so prva samoobramba, če je telo nekoč že bilo v stiku z vsiljivci. Interferoni popravljajo škodo, ki so jo povzročili vsiljivci, in ovirajo razmnoževanje genskega materiala vsiljivcev.

Česen in druge čebulnice učinkujejo široko antibiotično. Nekateri poskusi so pokazali, da lahko česen uniči ali onesposobi 72 vrst škodljivih bakterij.

Za imunski sistem so pomembne tudi probiotične bakterije, ki okrepijo črevesni in sistemski imunski odgovor ter izboljšajo prehransko in mikrobno ravnovesje v prebavilih. Telo potrebuje še beljakovine oziroma aminokisline, da lahko izdela protitelesa. S hrano lahko vplivamo tudi na to, ali bo virus miroval ali se bo razmnoževal in povzročil bolezen.

Razvoj virusov zavirajo tudi ananas, borovnice, breskve, brusnice, črni ribez, grenivke, grozdje, gobe šitake (hrastova nazobčanka), ingver, jabolka, jagode, maline, ječmen, kava, kosmulje, koleraba, limona, žajbelj in meta. V sadju in zelenjavi je najpopolnejši spekter antioksidantov za dvig imunskega sistema. To so snovi, ki sadju in zelenjavi dajejo intenzivne barve. Uvrščamo jih v lipidotopne karotenoidne snovi in v vodotopne flavonoidne snovi. Flavonoidne snovi zavirajo razvoj virusov in sposobnost pritrjevanja bakterij zlasti v sluznici sečevoda in mehurja. Za hitro okrepitev imunskega sistema so nujne tudi križnice.

GIBANJE

Staro pravilo se glasi: zdrav duh v zdravem telesu. Rekreirati bi se morali vsak dan, še posebej v naravi. Pojdite na sprehod ali tekajte vsaj pol ure na dan. Naredili boste nekaj dobrega za svoje zdravje in linijo, poleg tega pa se boste otresli tudi stresa. Še ena pozitivna stran telovadbe v naravi so sončni žarki, ki povzročijo nastanek vitamina D v telesu. Raziskave so pokazale, da nas ščiti pred prehladom. Redna telovadba lahko okrepi vaš imunski sitem za kar 50 odstotkov.

KAKOVOSTEN IN DOVOLJ DOLG SPANEC

Kakovosten sen, po katerem se zbudimo naspani, je dober za imunski sistem. Zato si zagotovite dovolj spanja, in sicer vsaj osem ur na noč. Pojdite spat pred polnočjo, saj je ura spanja pred polnočjo enaka dvema urama spanja po polnoči. Vaš spanec bo še boljši, če bo vaša spalnica hladnejša in temna.

IZOGIBANJE STRESU

Negativna čustva, stres in skrbi slabo delujejo na imunski sistem in zagotovo boste zboleli, če vas mučijo omenjene stvari. Če boste pozitivno gledali na svet in balansirali vsakodnevne obveznosti, boste težje zboleli.

PREHRANSKA DOPOLNILA

Po prehranskih dopolnilih ali zdravilih za krepitev imunskega sistema posežemo le pri večjem telesnem ali psihičnem naporu oziroma če smo bili v stiku z obolelo osebo. Naša zakonodaja uvršča ta prehranska dopolnila med živila. Zanje veljajo manj stroga pravila kot za zdravila. Uporaba katere koli snovi v prevelikih količinah ni priporočljiva. Velja tudi previdnost pri bolnikih z avtoimunskimi boleznimi in rakavimi obolenji. Posebna previdnost je nujna tudi pri otrocih, nosečnicah in doječih materah.

  • Vitamini in minerali: Te dodatke svetujemo predvsem tistim, ki zaradi zdravstvenih težav (refluks, bolečine v želodcu) ne morejo jesti sadja in zelenjave. Ti dodatki so smiselni tudi ob hudih duševnih in telesnih naporih, po preboleli hudi in dolgotrajni bolezni, v visoki starosti, ko telo ne zmore več vsrkati vsega koristnega, kar posameznik zaužije. Žal pa vitaminski in mineralni dodatki ne morejo nadomestiti sadja in zelenjave oziroma uravnotežene prehrane.
  • Matični mleček: Izloček žrelnih žlez, ki ga izločijo mlade čebele dojilje. Matični mleček ima protivnetno delovanje, antihipertenzivno delovanje ter pospeši množitev celic. Deluje tudi kot antioksidant in tako zavira proces ateroskleroze. Uživanje je odsvetovano osebam z alergijami na matični mleček ali cvetni prah. Evropska agencija za varno hrano je ugotovila, da ni kakovostnih dokazov za učinek matičnega mlečka na zdravje ljudi.
  • Probiotiki: Prehranski dodatek, ki vsebuje žive mikroorganizme predvsem iz rodu Lactobacillus, ti pa imajo blagodejni učinek na človeka. Predstavljajo naravno črevesno floro ter preprečujejo razrast patogenih bakterij v črevesju. Zmanjšajo pojavnost z antibiotiki povzročene driske in pospešujejo presnovo laktoze. Potekajo tudi raziskave, ali probiotiki zmanjšujejo pojavnost raka na debelem črevesju.

Probiotiki so lahko pri nekaterih obolenjih celo škodljivi (pri kritično bolnih, akutnem vnetju trebušne slinavke, bolniki z oslabljenim imunskim sistemom), pri mlajših otrocih (do 1. leta) lahko poveča preobčutljivost na alergene, zato svetujemo posvet s svojim zdravnikom ali farmacevtom.

  • Ameriški slamnik: Zelo priljubljena rastlina, ki jo uporabljamo za krepitev imunskega sistema. Uravnava njegovo delovanje, deluje protibakterijsko in protivirusno. Uporabo odsvetujemo med nosečnostjo in dojenjem, bolnikom s tuberkulozo, levkemijo, aidsom, avtoimunsko boleznijo ter alergijo, astmo in atopijskim dermatitisom. Pomembno je tudi, da bolniki povedo farmacevtu, katera zdravila jemljejo, saj nekatera vstopajo v interakcijo z ameriškim slamnikom ali drugimi učinkovinami za krepitev imunskega sistema. Ljudje si pripravke izdelujejo tudi sami doma, vendar ne pomislijo, da ni vseeno, kateri del rastline uporabijo, poleg tega ni vseeno, ali jo namočijo v vodo, alkohol ali olje. Torej: previdno.
  • Betaglukani: Naravni polisaharidi, ki jih najdemo v celični steni kvasovk in bakterij, najdemo pa jih tudi v gobah, žitaricah in morskih algah. Betaglukani so imunostimulatorji, odstranjujejo povzročitelja bolezni in lajšajo simptome okužbe zgornjih dihal ter izboljšajo splošno počutje.
  • Bronchomunal je zdravilo, ki ga mora predpisati zdravnik na recept (t. i. beli recept). Vsebuje lizat bakterij in se ga uporablja kot dodatno zdravljenje pri okužbah dihal ali kot preventiva pri ponavljajočih se okužbah zgornjih in spodnjih dihal – kroničnem bronhitisu, vnetju mandljev, žrela, nosu, obnosnih votlin ter ušes. Zdravilo spodbuja naravne obrambne sposobnosti organizma, zmanjša število, trajanje in resnost okužb dihal, s tem se zmanjša tudi poraba antibiotikov. Glede uporabe se posvetujte s svojim zdravnikom oziroma pediatrom.
 

Tabela hranil in živil za pravilno delovanje priželjca

   
Minerali in vitamini Dobimo jih
cink v dušeni govedini, telečjih jetrih, puranjem mesu, semenkah buč, v grahu, leči in zeliščnem napitku iz aloje;
vitamin B6 v pivskem kvasu, arašidih, orehih, neoluščenem rižu, jajcih, ovsu, zelju, dinjah, melasi, žitnih otrobih, jetrih, ledvicah in soji;
selen v kokosovem in indijskem orehu, pšeničnih kosmičih, tunini, mesu škarpine, klapavicah, ostrigah, puranjem mesu, piščančjih jetrih, sončničnih semenih, jurčkih, sojinih zrnih ter v čebuli in česnu;
magnezij v motovilcu, temni čokoladi, figah, žitu, rižu, bananah, fižolu, polnovrednem kruhu, krompirju, jabolkih in seveda v mineralni vodi.

 

 

Tabela hranil in živil za varovanje imunskega sistema

   
  Dobimo jih
vitamin C v aroniji, šipku, zeleni papriki, kiviju, jagodičju, citrusih, peteršilju …
vitamin E v olju pšeničnih kalčkov, mandljih, sončničnem olju, lešnikih, pinjolah …
maščobne kisline: rastlinske: v avokadu, orehih, lanenem semenu
omega 3 živalske: v ribah …
omega 6 v riževih otrobih, soji, koruzi, sončničnem in bučnem olju …
omega 9 v oljčnem olju

 

 

 

Tabela hranil in živil za boj imunskega sistema

   
  Dobimo jih
kalcij

v svežem mleku in izdelkih iz svežega mleka, v sezamovih
semenih, sardinah, parjenem tofuju, suhih
figah;

mangan

v polnovrednem kruhu in kosmičih, lešnikih, stročnicah,
zeleni zelenjavi, lešnikih, ingverju, klinčkih,
kokosu in čaju;

čebulnice česen, čebula, por, drobnjak, čemaž;

probiotične
bakterije

v probiotičnih jogurtih, dopolnilih;
aminokisline

rastlinske: v stročnicah, soji, ajdi …
živalske: v mesu, jajcih, ribah, mleku in mlečnih izdelkih

 

 

 

 

Tabela hranil in živil za dvig imunskega sistema

   
  Dobimo jih

karotenoidne
snovi

v korenju, papriki, čiliju, paradižniku, rdeči čebuli,
feferonih, špinači, blitvi, meloni, bučah, marelicah,
mangu …, sploh v temnordeče ali temnozeleno obarvani
zelenjavi in sadju;

flavonoidne
snovi

v grozdju, jagodičevju (od brusnic in malin do gozdnih
sadežev), v rdečem vinu, v temni čokoladi in zelenem
čaju …

križnice

v brokoliju, brstičnem ohrovtu, zelju, repi, kolerabi,
redkvi …;

NAČIN PLAČILA
Gotovina
Kartica Prve zdravstvene asistence (pregledi po pogodbi)
Plačilne kartice
maestorikona diners 12mcVisa 04moneta top logo
Nakup na obroke
za imetnike NLB Plačilnih kartic MasterCard, Zlati Mastercard,
Visa in Karanta (ne velja za posojilni kartici)
Več …
HIŠNI ZDRAVNIK
24 ur vsak dan
Zdravniška linija in obisk na domu
T: 080 8112