Zakaj je sluh tako pomembno čutilo

maj 16

Dokler normalno slišimo, se pomena sluha ponavadi ne zavedamo. Šele ko ga izgubimo ali ko nam začne sluh pešati, vidimo, kako pomembno čutilo je to.

sluh 48 1Ljudje smo družabna bitja, povezana med seboj in z naravo. In sluh je eno tistih čutil, ki nam to omogoča. Vsak dan smo izpostavljeni različnim zvokom, naj bo to glas naših bližnjih, ptičje petje, najljubša pesem, zvonjenje telefona ali pa zvok prometa. Doma, v službi, šoli ali na potovanju in počitnicah je sluh je nepogrešljiv. Zaradi sluha je možna socializacija, zvok nam bogati življenje, omogoča delo, učenje in tudi sprostitev. Sluh je izjemno pomemben tudi na področju varnosti, saj nam omogoči, da slišimo avtomobile, prihajajoč vlak ali pa opozorilo sočloveka na nevarnost. Dober sluh je v naših življenjih nepogrešljiv.

Z izgubo sluha človek postopoma začne izgubljati stik s soljudmi, ker je komunikacija otežena, zato je čedalje bolj izoliran, lahko se pojavita depresija in osamljenost. Težave se priplazijo postopno in neopazno.

Na delovnem mestu naglušni težko sodelujejo na sestankih, težja je komunikacija po telefonu. Težave pri komunikaciji so izrazitejše v hrupnem okolju, kjer je razumevanje povedanega najslabše. Naglušni se tudi v prostem času začnejo izogibati večjim družbam, TV poslušajo zelo na glas, nad čimer se svojci pritožujejo, ne razumejo vsebine v gledališču … Naglušni ali gluhi so bolj ogroženi v prometu, ker zaradi slabšega sluha ne morejo pravočasno reagirati na prihajajoče vozilo. Tudi nošenje slušalk in poslušanje glasbe med različnimi športnimi aktivnostmi, kot sta tek ali kolesarjenje, je lahko nevarno, če smo vključeni v promet. Še posebno velik vpliv pa ima sluh na izobraževanje, saj omogoča dobro koncentracijo, komunikacijo z učitelji in primerno sprejemanje informacij. Pri otroku, ki je naglušen ali gluh, opažamo zaostanek v razvoju na več področjih, ker so informacije, ki jih lahko prejema, osiromašene. Zelo je izrazit zaostanek v govornem razvoju.

Naglušen bolnik ima težave tudi, kadar obišče zdravnika, saj se o svojih zdravstvenih težavah težko pogovori in slabo razume navodila o zdravljenju, ki mu jih podajata zdravnik ali sestra, težje se sporazume o morebitnih posegih, operacijah in podobno. Kakovost informacij, ki jih prejme, zagotovo ni enakovredna tistim, ki jih prejme dobro slišeči. Gluhim pri komunikaciji z zdravstvenim osebjem pomagajo tolmači. Izguba sluha prizadene celotno družino, ne le naglušnega, saj je komunikacija med družinskimi člani oslabljena in stresna. Naglušni stalno sprašujejo »kaj si povedal?«, »kako?«, sčasoma pa se tega naveličajo in ostanejo tiho, čeprav ne razumejo pogovora. Včasih dajejo naglušni vtis »zaostalosti« s svojim stalnim spraševanjem »kaj?«, »a?«, kar je zanje izjemno neprijetno.

Vzroki za izgubo sluha so številni. Naglušnost je lahko prirojena ali pridobljena. Lahko gre za okvaro zaznave zvoka ali pa okvaro prevajanja zvoka do notranjega ušesa. Nekatere vzroke lahko zdravimo z zdravili ali z operacijo, na primer akutna in kronična vnetja ušes, izliv tekočine v srednjem ušesu, ki duši prevajanje zvoka, ali zakostenelost koščic v srednjem ušesu. Eden od pogostih vzrokov za izgubo sluha je čep ušesnega masla, ki zamaši sluhovod in pomoč je povsem enostavna – bolniku odstranimo maslo in sluh se povrne. Drugih bolezni ne znamo oziroma ne moremo zdraviti: prirojene in pridobljene motnje zaznavanja zvoka zaradi okvare notranjega ušesa ali okvare slušnega živca. Prirojene in dedno pogojene naglušnosti so lahko opazne že ob rojstvu ali pa se pojavijo pozneje in napredujejo z leti. V starosti nad 60 let je naglušen že vsak šesti človek. Sluh se lahko tudi poškoduje, če smo izpostavljeni nenadnemu močnemu poku (petarde, strelno orožje, glasni koncerti …) ali dalj časa kritičnemu hrupu ali ropotu, denimo v delovnem okolju, zato je v teh primerih izjemno pomembna zaščita ušes pred kritičnim ropotom (čepki, slušalke). Okvare sluha lahko nastanejo tudi po poškodbah glave, jemanju zdravil, ki poškodujejo notranje uho, ali po zdravljenju rakavih in drugih bolezni.

Zdravljenje naglušnosti ali celo gluhosti je izjemnega pomena, ker sicer naglušnost vodi človeka v socialno izolacijo. Zato v Slovenji testiramo sluh že v porodnišnici pri vseh novorojencih, da čim prej odkrijemo gluhorojene ali naglušne otroke ter jim skušamo hitro pomagati in omogočiti normalen razvoj. Sluh nato testiramo vsem otrokom pred vstopom v šolo in tudi vsem, pri katerih starši ali pozneje sami bolniki opažajo težave s sluhom oziroma tožijo, da slabše slišijo. Če z različnimi subjektivnimi in objektivnimi preiskavami ugotovimo motnjo sluha in ni možno zdravljenje z zdravili ali operacijo, naglušnim pomagamo z različnimi vrstami slušnih pripomočkov, kot je slušni aparat. Pri gluhih bolnikih pa lahko v notranje uho vstavimo elektrodo, polžev vsadek, ki omogoča zaznavo zvoka. To je možno napraviti že pri dojenčkih in jim tako omogočiti razvoj in normalno šolanje, pa tudi pri pozneje oglušelih ljudeh, tudi starostnikih. Naglušnost pa ima še eno neprijetno lastnost. Pogosto se ji pridružita šumenje in zvonjenje v ušesih ali tinitus, ki je za bolnike neprijeten, ni pa nevaren. Najbolj je to izrazito in moteče v tihem okolju. Bolniki tožijo, da težko zaspijo, zato jim svetujemo, da poslušajo nežno glasbo. Uporaba slušnih aparatov okrepi sluh, s tem pa tudi odvrne pozornost od šumenja.

 

NAČIN PLAČILA
Gotovina
Kartica Prve zdravstvene asistence (pregledi po pogodbi)
Plačilne kartice
maestorikona diners 12mcVisa 04moneta top logo
Nakup na obroke
za imetnike NLB Plačilnih kartic MasterCard, Zlati Mastercard,
Visa in Karanta (ne velja za posojilni kartici)
Več …
HIŠNI ZDRAVNIK
24 ur vsak dan
Zdravniška linija in obisk na domu
T: 080 8112