Vam kdaj kdo dvigne pritisk? Ali pa potrebujete jutranjo (in še kakšno dodatno) kavo, da ni prenizek? Pa sploh vemo, o čem govorimo in kaj se dogaja v telesu?

krvni tlak 54 1Malo fiziološkega ozadja. Krvni tlak je tlak, ki ga kri med kroženjem vrši na steno arterij. Merimo ga v milimetrih živega srebra (mmHg). Izražamo ga z dvema vrednostma, denimo 120/80 mm Hg. Sistolični krvni tlak (višja vrednost) je najvišji tlak v arteriji v času srčnega utripa (ko se srce skrči). Diastolični krvni tlak (nižja vrednost) je najnižji krvni tlak v času med dvema srčnima utripoma (ko srce počiva in se polni s krvjo). Krvni tlak ni ves čas enak. Normalno je, da v času dneva večkrat prehodno naraste (lahko tudi do visokih vrednosti) in nato spontano upade. Spreminja se s spreminjanjem telesnega položaja in telesne aktivnosti, ob izpostavljenosti stresu, višji je v času budnosti in nižji med spanjem, višji pozimi kot poleti, narašča pa tudi s staranjem …

O visokem (previsokem) tlaku oziroma o arterijski hipertenziji govorimo takrat, kadar je krvni tlak trajno višji kot 140/90 mm Hg (se pravi, da mora biti več meritev ob različni delih dneva nad to vrednostjo). Lahko sta hkrati zvišana tako sistolični kot diastolični tlak, lahko pa je zvišan le sistolični oziroma diastolični krvni tlak.

O nizkem (prenizkem) tlaku pa govorimo, kadar so vrednosti pod 100/60 mmHg, nekateri celo o tlaku pod 90/60 mmHg. Pa je kronično nizek krvni tlak bolezen? Če so vrednosti kronično, se pravi dolgotrajno nizke, ne predstavljajo posebnega zdravstvenega problema, so celo ugoden napovedni dejavnik za daljše življenje … Seveda je drugače, kadar gre za nenaden padec sicer normalnega ali celo povišanega pritiska na tako nizke vrednosti. Ponavadi je to posledica prevelikega odmerka zdravil ali določenih resnih akutnih bolezenskih stanj, do padca pritiska pa lahko pride tudi ob prekomerni telesni aktivnosti brez zadovoljivega nadomeščanja tekočin in elektrolitov. Načeloma velja, da kronično nizek pritisk ni bolezen, akutno znižanje pa kliče po presoji in iskanju vzroka.

Drugače pa je z dolgotrajno zvišanim krvnim tlakom. Ta povzroča spremembe na ožilju ter lahko privede do možganske, srčne in ledvične prizadetosti. Teh sprememb večinoma, kljub dobremu nadzoru krvnega tlaka, ni mogoče v celoti odpraviti. Ker arterijska hipertenzija večinoma poteka nemo, lahko ob postavitvi diagnoze nemalokrat ugotovimo tudi že prisotnost njenih posledic. Višji ko je krvni tlak, večje je tveganje. Z vsakim (dolgotrajnim) zvečanjem sistoličnega krvnega tlaka za 20 mm Hg ali diastoličnega krvnega tlaka za 10 mm Hg se tveganje podvoji. Izjema je seveda situacija, kadar se sicer normalen ali povišan krvni tlak dvigne na res visoke vrednosti, ponavadi nad 200 mmHg, takrat je nevarnost trenutna in take vrednosti je treba takoj začeti zniževati.

Kako ugotovimo visok krvni tlak?

Z merjenjem krvnega tlaka. Za zanesljivo diagnozo je potrebnih več merjenj v različnih delih dneva in v različnih okoljih. Znana je »hipertenzija bele halje«, ko ima pacient povišan tlak le pri zdravniku (tudi če ta ne nosi bele halje), zato so pomembne tudi meritve doma. Veliko pomoč pri postavitvi diagnoze predstavlja 24-urno spremljanje krvnega tlaka med običajnimi dnevnimi aktivnostmi in ponoči, saj povprečje 24-urnih meritev najbolje odraža dejanski krvni tlak posameznika.

Kaj pa so vzroki hipertenzije?

krvni tlak 54 2Velika večina bolnikov z visokim krvnim tlakom ima primarno ali esencialno arterijsko hipertenzijo, ko vzroka ne odkrijemo in lahko bolezen zdravimo, ne moremo pa je pozdraviti. Pojavi se lahko pri vsakomur, pogostejša pa je pri osebah z družinsko obremenjenostjo s hipertenzijo, pri starejših (po 60. letu), pri osebah s čezmerno telesno težo ali debelostjo, pri tistih, ki uživajo preveč soli, alkohola in nezdravo prehrano, pri osebah, ki niso dovolj telesno aktivne, in pri kadilcih. Na skoraj vse naštete vzroke imamo vpliv in lahko razvoj hipertenzije z zdravim načinom življenja preprečimo ali vsaj odložimo. Kadar pa je vzrok arterijske hipertenzije znan in predstavlja neko bolezensko dogajanje v telesu, govorimo o sekundarni hipertenziji, ki je včasih lahko ozdravljiva.

Kako zdravimo arterijsko hipertenzijo?

Zdravimo jo z zdravili, zelo pomembno vlogo pri zdravljenju pa ima tudi sprememba življenjskega sloga. Sem sodijo opustitev kajenja, omejitev vnosa soli, uživanje zdrave prehrane, zmanjšanje telesne teže pri osebah s čezmerno telesno težo, redna zmerna telesna aktivnost in zmanjšanje prekomernega uživanja alkohola. Zdravo življenje pa nima le neposrednega učinka na znižanje krvnega tlaka, temveč zveča tudi učinkovitost antihipertenzijskih zdravil in je zato potreba po zdravilih manjša. Zdrave navade imajo tudi ugoden učinek na druge dejavnike tveganja, izboljšajo izid zdravljenja in kakovost življenja. Pa še nobenih stranskih učinkov nimajo in zanje ni nobenih kontraindikacij.

Zdravil za zniževanje krvnega tlaka je več vrst. Zdravila, ki bi bilo učinkovito pri vseh in primerno za vse, ni. Večina bolnikov z arterijsko hipertenzijo za uspešen nadzor krvnega tlaka potrebuje dve, nekateri pa tudi več zdravil. Zdravljenje arterijske hipertenzije je vseživljenjsko, kar pa ne pomeni, da bo ves čas enako. Pri nekaterih bo izbrana terapija lahko učinkovita več let, drugim jo bo treba zaradi novonastalih okoliščin (denimo pridruženega obolenja) pogosteje prilagajati oziroma spreminjati. Nekaterim bolnikom, ki imajo dalj časa dobro nadzorovan krvni tlak in so osvojili zdrav način življenja, je mogoče odmerek antihipertenzijskih zdravil zmanjšati ali zdravila celo ukiniti.

Kakšen pa je cilj in zakaj?

Za večino odraslih ljudi z arterijsko hipertenzijo je zaželeno, da se krvni tlak zniža pod 140/90 mmHg. Obstajajo pa tudi izjeme, mednje sodijo bolniki s sladkorno boleznijo, pri katerih je zaželeno, da je krvni tlak nižji kot 140/85 mm Hg, in osebe, stare 80 let ali več, pri katerih je lahko primerno že znižanje krvnega tlaka pod 150/90 mm Hg.

Z znižanjem krvnega tlaka za 10/5 mmHg se zmanjša tveganje za nastanek srčnega popuščanja za 50 odstotkov, možganske kapi za 38 odstotkov, miokardnega infarkta za 15 odstotkov in smrti za 10 odstotkov.

Kaj lahko storite sami?

Z rednim jemanjem predpisanih antihipertenzijskih zdravil na predpisan način, spremembo življenjskega stila in spremljanjem učinkov zdravljenja z merjenjem krvnega tlaka doma (samomeritvami) boste zanesljiveje dosegli ciljni krvni tlak. In izogibajte se situacijam in ljudem, ki vam ga dvigujejo.

NAČIN PLAČILA
Gotovina
Kartica Prve zdravstvene asistence (pregledi po pogodbi)
Plačilne kartice
maestorikona diners 12mcVisa 04moneta top logo
Nakup na obroke
za imetnike NLB Plačilnih kartic MasterCard, Zlati Mastercard,
Visa in Karanta (ne velja za posojilni kartici)
Več …
HIŠNI ZDRAVNIK
24 ur vsak dan
Zdravniška linija in obisk na domu
T: 080 8112