Vnetje očesne veznice

dec 15

Vnetje očesne površine je ena najpogostejših težav, s katero se srečujemo v oftalmoloških ambulantah. Vzrokov za vnetje očesne površine je veliko, vse pogosteje suho oko, virusna, bakterijska, glivična vnetja.

vnetje ocesne 54 1Lahko so toksična vnetja, alergijska vnetja, vnetja kot posledica lokalnih sprememb veznice, vnetja pri sistemskih boleznih (revmatološka obolenja …).

Simptomi pri vnetju očesne površine se sicer razlikujejo glede na vzrok oziroma povzročitelja vnetja, vendar imajo v večini skupne težave, kot so pordele oči, občutek nelagodja, prekomerno solzenje, bolečine, slabšo vidno ostrino, izcedek.

Pri bakterijskem, virusnem ali glivičnem vnetju očesne površine so simptomi in znaki hudi, oko zelo boli, se solzi, svetloba je moteča, prisoten je izcedek, oko je zelo rdeče, vid je slab. Je enostransko ali prisotno na obeh očeh. Potek je akuten. Nujna je obravnava v specialistični ambulanti, terapijo predpišemo glede na povzročitelja in klinično sliko. Najbolj nezaželen zaplet ob vnetju oči je dolgoročno zmanjšana vidna ostrina, ki pa je na srečo redka, lahko prisotna po hujšem vnetju roženice ali globljih delov očesa.

Obdobno opažamo porast virusnih obolenj, takrat moramo biti še posebno pazljivi pri higieni, saj se hitro kontaktno prenašajo. Najpogostejše vnetje očesne površine, ki ga srečujemo v ordinaciji, je bolezen suhega očesa, načeloma prisotna na obeh očeh in ima pomemben vpliv na kakovost življenja. Ključno vlogo pri nastanku imajo nestabilnost in hiperosmolarnost solznega filma, vnetje in okvara očesne površine ter nevrosenzorne motnje. Pomembna je določitev podvrste suhega očesa – pretežno evaporativno (zmanjšano izločanje solz) ali hiposekretorno (prekomerno izhlapevanje) suho oko, kar nam usmerja zdravljenje. Simptomi suhega očesa so lahko občutek suhosti, draženja, utrujenosti, zbadanja, tujka ali peska v očeh, pekoče oči, rahlo srbenje, bolečina, slabši vid, ki fluktuira prek dneva, solzenje, občutljivost za svetlobo in veter, slabo prenašanje kontaktnih leč, vlecljiv izcedek. Simptomi se lahko sprožijo ali poslabšajo ob sprožilnih dejavnikih (mraz, suh zrak, veter in delo), kadar je zmanjšana frekvenca mežikanja (branje, delo na računalniku, gledanje televizije, vožnja).

vnetje ocesne 54 2Pogosteje so težave pojavljajo pri starejših in pri ženskah. Drugi pomembni dejavniki tveganja so disfunkcija meibomovih žlez (angl. meibomian gland disfunction, MGD), bolezni vezivnega tkiva, bolezen ščitnice, sjögrenov sindrom, rozacea, pomanjkanje androgenov, nadomestno hormonsko zdravljenje, presaditev kostnega mozga, refraktivna kirurgija. Pogosteje se pojavlja pri ljudeh, ki prejemajo določena zdravila: antihistaminiki, antidepresivi, anksiolitiki, antiholinergiki, beta blokatorji, diuretiki, retinoidi. Pomembni so tudi dejavniki okolja, kot so onesnaženost, nizka vlažnost, kontaktne leče. Tudi pri dolgotrajnem bližinskem delu (denimo z računalnikom), ko strmimo v besedilo, pozabimo mežikati, očesna površina se izsuši in lahko privede do vnetja. Če je ob tem prisotna še slabša kakovost solznega filma, so težave še hitreje izražene.

Zdravljenje je stopenjsko. Če je mogoče, je treba odpraviti vzroke suhega očesa, zdravljenje pa je sicer usmerjeno v veke, protivnetno terapijo in podporno lubrikantno terapijo. Ne glede na izraženost bolezni vsem bolnikom s suhim očesom svetujemo ukrepe za prilagoditev okolja: čim manj zadrževanja v suhih, klimatiziranih, onesnaženih in zakajenih prostorih. Ob delu z računalnikom so na mestu uporaba umetnih solz, pogostejše mežikanje in premori ob delu, računalniški zaslon naj bo pod ravnjo oči, da se zmanjša očesna reža in s tem izpostavljena očesna površina.

Bistvenega pomena za zdravljenje je nega vek, ki vključuje 1–2-krat na dan gretje vek s toplimi obkladki ali drugimi pripomočki v obliki posebnih očal ali blazinic, ki dalj časa oddajajo toploto. S tem se zmehča in utekočini vsebina meibomovih žlez, ki jo tako z masažo, fizičnim pritiskom na veke, lažje iztisnemo. Robove vek potem očistimo, najlažje in najtemeljiteje s s čistilom za veke prepojenimi krpicami, ki so na razpolago v lekarnah. Po nekaterih študijah je priporočljivo tudi redno uživanje maščobnih kislin omega 3, ki delujejo protivnetno. Glede na ocenjeno klinično sliko lahko predpišemo tudi lokalno ali sistemsko antibiotično terapijo in protivnetno terapijo.

Ne smemo pa pozabiti na še enega neredkega povzročitelja vnetih oči, in sicer alergije. Pri alergijskem vnetju veznice – alergijskem konjunktivitisu opažamo pordele, otekle veke, močno srbenje, prekomerno solzenje, oteklo in nekoliko pordelo veznico oči. Ob tem sta pogosto prisotna tudi kihanje in voden izcedek iz nosu. Praviloma sta prizadeti obe očesi, razen ob kontaktni alergiji. Alergični smo lahko na kozmetične pripravke, zdravila, najpogosteje pa na različne vrste trav in pelodov v različnih letnih časih, alergije so pogosteje prisotne pri atopikih.

Sezonske alergije se največkratrazvijejo spomladi ob cvetenju trav in pelodov. Potekajo lahko zelo burno – z intenzivnim solzenjem, srbenjem, oteklino vek in veznice. Alergije na prah in pršice so prisotne skozi vse leto, opažamo pa, da se intenzivneje pojavljajo jeseni. V terapiji seveda na prvem mestu svetujemo izogibanje alergenu, če je to možno. Sicer za zdravljenje uporabljamo specifična antialergijska in protivnetna zdravila. Uporabljamo jih lokalno, pri hujših težavah pa tudi sistemsko.

NAČIN PLAČILA
Gotovina
Kartica Prve zdravstvene asistence (pregledi po pogodbi)
Plačilne kartice
maestorikona diners 12mcVisa 04moneta top logo
Nakup na obroke
za imetnike NLB Plačilnih kartic MasterCard, Zlati Mastercard,
Visa in Karanta (ne velja za posojilni kartici)
Več …
HIŠNI ZDRAVNIK
24 ur vsak dan
Zdravniška linija in obisk na domu
T: 080 8112