Diagnosticiranje in zdravljenje kroničnih glavobolov

dec 15

Glavobol predstavlja bolečino v predelu glave. Lahko je posledica bolezni ali poškodb, ki okvarjajo možgane, ali psihosocialnih dejavnikov, ki vplivajo na kognitivno-afektivni sistem. Prve glavobole imenujemo sekundarne glavobole, ki jih moramo prepoznati in ustrezno zdraviti.

glavobol 54 1Drugi tip glavobola je primarni glavobol, ker vzročnost-posledičnost ni jasna zaradi številnih in pogosto ne povsem znanih bioloških in psihosocialnih dejavnikov, ki delujejo istočasno. Med primarne glavobole uvrščamo migreno in tenzijski glavobol. Zato je pri tej obliki glavobola pomemben poseben pristop, ki so ga poimenovali biopsihosocialni pristop.

Kognitivno-afektivni sistem ali spoznavno- čustveni motivacijski sistem (SČMS) je pomemben za naše delovanje in nastanek bolečine ter glavobola. Na uravnavanje in delovanje SČMS vplivajo številni psihološki in socialni dejavniki. Med njimi so pomembni osebnostne značilnosti posameznika, socialna situacija in njuno medsebojno učinkovanje. Slednje lahko povzroči motnje čustvovanja, ki vplivajo tudi na naše mišljenje, kar privede do samobnovljivega kroga. Negativno čustvo, kot je strah, vzbudi negativne misli, te pa dodatno povečajo strah. Možgani delujejo kot ojačevalnik za bolečinske informacije, ki se jih ob normalnem delovanju SČMS ne zavedamo. Ob spremenjenem delovanju SČMS se zavemo bolečine in glavobola, ne da bi se zavedali psihosocialnega vzroka. Zato ob glavobolu stereotipno iščemo vzrok v resni, življenje ogrožajoči bolezni, kar predstavlja del naših negativnih misli ob negativnem razpoloženju.

Nevrolog v okviru nevrološke preiskave opravi tudi pregled kognitivnih dejavnosti. Z naborom simptomov in nevrološkim pregledom skuša izločiti sekundarne oblike glavobola. V pomoč so mu opozorilni znaki, ki jih mora sistematično izključiti. Pomaga si z dodatnimi laboratorijskimi in nevroškimi slikovnimi preiskavami, kot je magnetna resonance glave. Stanje kognitivnih dejavnikov lahko preveri s kognitivnim psihološkim pregledom. Pogosto so kognitivne dejavnosti motene zaradi motenj razpoloženja, ki so posledica psihosocialnega medsebojnega delovanja. Zato je potreben pregled pri psihiatru, ki je usmerjen v zdravljenje in obvladovanje razpoloženjskih motenj ter predstavlja del strokovnega tima, ki se ukvarja z motnjami SČMS.

Kognitivni dejavniki so pomembni za izkušanje in doživljanje glavobola in migrene. Med njimi omenjajo pozornost, način obvladovanja, prepričanja, pričakovanja in spomin o glavobolu. Spoznanja pričajo o tem, da imajo posamezniki s ponavljajočo se bolečino pozornostno motnjo, ki jih naredi preveč odzivne na ponavljajoče se glavobolne dražljaje. Glavobol namreč ne le zmoti pozornost, ampak jo tudi zahteva, ker pomeni alarm za ukrepanje. To je še posebno značilno za ljudi, ki so zelo zaskrbljeni in preplašeni. Raziskave so tudi potrdile, da pozornost, ki je osredotočena na bolečino, aktivira sivo substanco v možganskem deblu, ki je pomembna za nadzor bolečine. Odvračanje pozornosti od bolečine pa zmanjša aktivacijo številnih možganskih področij, ki sodelujejo pri nastanku bolečine, kot so talamus, inzula, sprednji cingulum.

V povezavi z migreno je vpliv kognicije opazen, ko se bolnik ukvarja z vedenjem, ki zmanjša verjetnost migrene, se drži jemanja zdravil in zna obvladovati migrenske napade. Dva kognitivna vidika še posebno vplivata, in sicer prepričanje o nadzoru in prepričanje o samoučinkovitosti. Pri prvem je stopnja, do katere posameznik zazna, da je dogodek pod njegovim nadzorom. Prepričanje se giblje od popolnoma notranjega tipa nadzora, kadar posameznik zazna, da je dogodek popolnoma pod njegovim nadzorom, do popolnega zunanjega tipa nadzora, kjer posameznik dogodek zaznava kot nekaj popolnoma zunaj njegovega nadzora. Večina situacij, kjer imamo manj notranjega in več zunanjega nadzora, negativno učinkuje na razpoloženjski odziv, vedenjski odziv in fiziološki odziv, ki je povezan z izčrpanjem noradrenalina in serotoninsko senzitizacijo. PSU se nanaša na prepričanje posameznika, da lahko učinkovito sodeluje pri ustvarjanju želenega izhoda. Prepričanje o samoučinkovitosti predstavlja vedenje, s katerim posameznik sodeluje pri zdravljenju in je specifično za določeno situacijo. Spreminja se v skladu z uspešnimi ali neuspešnimi izkušnjami in vpliva na to, kako posameznik obvladuje glavobol in onesposobljenost.

Bolečina ima senzorično in čustveno komponento. Čustvena obremenitev poveča dovzetnost za bolečino in sproži simptome. Deluje tako, da spremeni okrepitev simptomov. Čustva, ki so povezana z bolečino, so praviloma neprijetna, negativna. Čustva vplivajo na posameznikovo zavedno izkušnjo o glavobolu, o njegovi intenziteti in onesposobljenosti zaradi glavobola. Domnevajo, da stres aktivira center za uravnavanje bolečine in aktivira bolečinski sistem, kar povzroči migrenski napad.

Biopsihosocialni dejavniki so pomembni tako pri migreni kot pri drugih bolečinskih motnjah. Zato je poleg farmakološkega zdravljenja nujno izvajati tudi vedenjsko in kognitivno obnovitveno zdravljenje. Zato je potrebno sodelovanje s specialistom, ki se ukvarja z glavobolom, in z drugimi strokovnjaki, kot so fizioterapevti, psihologi in psihiatri.

NAČIN PLAČILA
Gotovina
Kartica Prve zdravstvene asistence (pregledi po pogodbi)
Plačilne kartice
maestorikona diners 12mcVisa 04moneta top logo
Nakup na obroke
za imetnike NLB Plačilnih kartic MasterCard, Zlati Mastercard,
Visa in Karanta (ne velja za posojilni kartici)
Več …
HIŠNI ZDRAVNIK
24 ur vsak dan
Zdravniška linija in obisk na domu
T: 080 8112