Sladkorna bolezen

apr 28

Novica o ugotovljeni sladkorni bolezni je za vsakogar precejšen pretres. Številni so prestrašeni, nekateri užaljeni, tretji žalostni. Večina je žal prepogosto prepuščena preobilici informacij iz medijev, od katerih so številne nestrokovne, mnoge tudi povsem komercialno naravnane in zavajajoče.

Sladkorna bolezen, ki se razvije v odrasli dobi, je tako imenovani tip 2 sladkorne bolezni. Mnogim jo ugotovimo že v njihovih štiridesetih letih, večinoma po petdesetem. Zaradi preobilice hrane, ki je v razvitem svetu v zadnjih desetletjih povzročila pravo epidemijo prekomerne telesne teže in debelosti, je v skokovitem porastu tudi pojavnost sladkorne bolezni tipa 2. Povečana količina telesnega maščevja namreč zmanjšuje učinek lastnega insulina v telesu, zaradi česar se poviša koncentracija glukoze v krvi. Če ta pri dveh različnih meritvah na tešče preseže koncentracijo sedmih milimolov na liter, to pomeni diagnozo sladkorne bolezni. Zbolijo lahko seveda tudi suhi ljudje, saj je sladkorna bolezen tipa 2 v veliki meri genetsko pogojena.

Dobro, pustimo teorijo. Postavili so nam diagnozo sladkorne bolezni. Kaj zdaj?

Sladkorna bolezen zahteva predvsem urejen in zdrav življenjski slog. Če so koncentracije sladkorja ob tem še vedno previsoke, je dodatno potrebno še zdravljenje z zdravili. Slednje je v večini primerov uspešno s tabletami, le poredko jih je treba zamenjati za inzulin. A tudi uporaba inzulina je zahvaljujoč sodobnim pripomočkom skrajno enostavna in se je brez težav priučijo prav vsi, tudi starostniki. Strah je torej odveč.

Gibanje

Najpomembnejši dejavnik za ureditev sladkorne bolezni je redna telesna aktivnost. Intenzivnost telesne aktivnosti je sicer odvisna od starosti, splošne fizične kondicije in morebitnih drugih bolezenskih težav, a na splošno naj velja: za zdravje je ključnega pomena hoja. Vsaj eno uro (rajši dve) malo hitrejše hoje na dan bistveno pripomore k urejenosti sladkorne bolezni (in seveda tudi k siceršnjemu zdravstvenemu stanju ter splošnemu počutju). Mlajši oziroma vsi tisti, ki zmorejo, naj si vsaj trikrat na teden poleg redne hoje privoščijo še nekoliko intenzivnejšo vsaj polurno aktivnost, ob kateri se malo zadihajo in se prepotijo (lahek tek, sobno kolo, eliptični trenažer in podobno). Redna telesna aktivnost – kolikor je le možno – mora biti temeljni kamen vsakega zdravljenja sladkorne bolezni.

Prehrana

Načela zdrave prehrane, ki bi se jih morali držati prav vsi, povsem zadoščajo tudi za bolnike s sladkorno boleznijo. Obroki naj bodo majhni, vsaj štirje na dan, zadnji naj ne bo po 18. uri zvečer. Zmanjšajmo predvsem količino ogljikovih hidratov (kruh, krompir, testenine, v manjši meri to velja tudi za riž). Ena od težav sodobnega časa je povečevanje količin. Za ilustracijo: večina lokalov ima normirano količino za meso med 20 in 25 dekagrami na osebo, številni tudi več. Po prehranskih merilih je normativ za odraslega do 12 dag mesa – na dan, ne na obrok. Za večino – in ne samo za novoodkrite bolnike s sladkorno boleznijo – velja: če razpolovimo dosedanje obroke, smo ravno na pravi poti.

Za delovanje organizma je zadosten vnos beljakovin in maščob ključen (zaradi nekaterih aminokislin in maščobnih kislin, ki jih telo ne zna proizvesti samo), kar je problem še zlasti pri starostnikih, ki zaradi sprememb v okušanju vse preveč radi posegajo po sladkih stvareh in zaužijejo premalo beljakovin. Ob tem vseeno ne smemo pozabiti, da je hrana z visoko vsebnostjo beljakovin in maščob (torej meso in mlečni izdelki) energijsko gosta, zato morajo biti količine manjše.

Sladice, sladkarije in peciva ne sodijo v prehrano, temveč med prekrške. Prav nič ni narobe, če se sem ter tja malo pregrešimo; če so prekrški prepogosti, ne moremo več govoriti o prekrških, temveč o škodljivi navadi. Pomembna je tudi količina: če pojemo en čokoladni praline na teden, se to prav nikjer ne pozna; cela škatla se seveda bo.

Zdravljenje z zdravili

sladkorna 1 58Zakaj je zdravljenje sladkorne bolezni sploh potrebno? Povišana koncentracija glukoze v krvi okvarja tako žile kot živce, in s tem dejstvom so povezani zapleti sladkorne bolezni. Cilj zdravljenja sladkorne bolezni je preprečevanje njenih zapletov in s tem ohranjanje kakovosti življenja.

Statistično gledano je sladkorna bolezen pomemben dejavnik tveganja za srčno-žilne bolezni. Tako je na primer tveganje za srčni infarkt pri nekom, ki ima sladkorno bolezen, statistično približno enako kot pri nekom, ki je en infarkt že utrpel. Tveganje je torej bistveno večje kot pri nekom, ki je zdrav. Podobno, le v nekaj manjši meri, velja za možgansko kap, ki prav tako sodi med žilne zaplete. Zadnji večji žilni zaplet so okvare ledvic, ki so sicer absolutno gledano redkejše, vendar zaradi izjemno dragega zdravljenja (dializa pri končnih oblikah) poleg rakavih bolezni predstavljajo največje javnofinančno breme.

Zelo obremenjujoči zapleti zaradi okvare živčevja so predvsem slabšanje in izguba vida ter izguba občutka za dotik. Slednje je problematično predvsem na spodnjih udih, saj ni več opozorilnega dejavnika za umik ali premik, kar je glavni vzrok preležanin in razjed; oboje pa – v povezavi s slabo prekrvitvijo zaradi okvare žil – lahko privede do odmiranja tkiva, torej nekroze, in njegove okužbe, gangrene, zaradi česar so žal tudi v današnjem času še vedno prepogosto potrebne amputacije udov. Neredek zaplet okvare živčevja spodnjih okončin so tudi hude kronične bolečine, tako imenovana diabetična periferna nevropatija.

Pomembno je vedeti, da vse našteto velja predvsem za nezdravljene in slabo zdravljene oblike sladkorne bolezni. Dobro nadzorovana in ustrezno zdravljena sladkorna bolezen ima namreč bistveno manj zapletov, kot smo jim bili priča v preteklosti.

Velik pretres pri nekom, ki je bil do začetka zdravljenja sladkorne bolezni zdrav in ni jemal nobenih zdravil, je število zdravil, ki jih nenadoma dobi. Zdravljenje samih povišanih vrednosti glukoze je večinoma uspešno z eno ali dvema vrstama zdravil v tabletah; za zmanjševanje tveganja žilnih zapletov je temu treba dodati še zdravilo za žile in zdravilo za holesterol. Tako ni nič nenavadnega, če nekdo z novoodkrito dovolj hudo sladkorno boleznijo, da je potrebno zdravljenje z zdravili, iz ambulante odide s tremi ali štirimi različnimi zdravili. Vendar naj ponovim: prav uspešno zdravljenje z zdravili je predvsem v zadnjih treh desetletjih pomembno zmanjšalo število zapletov pri sladkorni bolezni in jo na ta način naredilo mnogo manj strašljivo.

 

NAČIN PLAČILA
Gotovina
Kartica Prve zdravstvene asistence (pregledi po pogodbi)
Plačilne kartice
maestorikona diners 12mcVisa 04moneta top logo
Nakup na obroke
za imetnike NLB Plačilnih kartic MasterCard, Zlati Mastercard,
Visa in Karanta (ne velja za posojilni kartici)
Več …
HIŠNI ZDRAVNIK
24 ur vsak dan
Zdravniška linija in obisk na domu
T: 080 8112