Atrijska fibrilacija

maj 20

Ena najpogostejših motenj srčnega ritma pri odraslih, katere pojavnost s starostjo narašča, je atrijska fibrilacija. V starosti 80 let prizadene že deset odstotkov ljudi. Ni razlik med spoloma in niti med rasami.

Kaj se dogaja?

Atrijska fibrilacija 1 59Normalno se srce začne krčiti zaradi električnega signala, ki nastaja v srčnih preddvorih, ta se skrčita, signal pa se nato razširi po celotni srčni mišici, posledično se ta krči in črpa kri. Signal nastaja v določeni redni frekvenci na določenih točkah v preddvorih. Pri atrijski fibrilacija pa se srčna preddvora (atrija) popolnoma nepravilno krčita, kar ima za posledico nereden srčni utrip s spreminjajočo se, večinoma povišano frekvenco. Nastane zaradi nenormalnega načina prevajanja električnega impulza v zgornji polovici srca (preddvorih), zaradi česar krčenje zgornje in spodnje polovice srca ni več usklajeno. Preddvori utripajo v lastnem, mnogo prehitrem ritmu. Zaradi značilnega trepetanja govorimo o preddvornem migetanju ali AF. Ob tem se učinkovitost krčenja srca zmanjša kar za petino. Pojavijo se simptomi slabše prekrvitve vitalnih organov (možgani, srce, pljuča). Prizadeti lahko občutijo utrujenost, manjšo telesno zmogljivost, omotico, vrtoglavico ali se celo pojavita težko dihanje in bolečina v prsnem košu.

Okoli 40 odstotkov bolnikov jasno občuti aritmijo kot nenaden nastop razbijanja oziroma neenakomernega bitja srca (palpitacije). Višja ko je frekvenca srca, manj učinkovito je krčenje srca in več simptomov ima bolnik. Neredko pa se zgodi, da se bolnik nastopa aritmije ne zaveda, saj je ob tem popolnoma brez težav. Bolezen v takih primerih odkrijemo naključno. Kar se navadno začne kot kratkotrajna (sekundna ali minutna) obdobja nenormalnega utripa, se s časom podaljšuje, aritmija pa sčasoma postane stalna in govorimo o kronični atrijski fibrilaciji.

Ali je nevarno?

Akutna atrijska fibrilacija tisti trenutek, ko nastane, in če ne traja dolgo, ne ogroža življenja. Če pa je kronična ali zelo pogosta, dolgotrajno povišana frekvenca in neučinkovito krčenje srca vodita v srčno popuščanje. Vrtinčenje in zastajanje krvi v preddvorih povečata nevarnost nastajanja strdkov. Kadar se strdek odtrga, lahko po arterijah doseže in zamaši žile pomembnih organov. Najpogosteje strdki odletijo v možgane. Nevarnost ishemične možganske kapi se ob AF kar petkrat poveča, zato je treba ob ugotovitvi aritmije nemudoma poiskati zdravniško pomoč.

Dejavniki tveganja

Glavni dejavnik tveganja za atrijsko fibrilacijo je starost. Na ta dejavnik ni moč vplivati, zato je pomembno poznati še druge razloge. AF lahko povzročijo strukturne nepravilnosti v samem mišičju atrijev ter vsa stanja in bolezni, ki povečujejo srčne preddvore (atrije). Posredni dejavniki tveganja so: povečan krvni tlak (arterijska hipertenzija), srčno popuščanje, ishemična bolezen srca, okvare srčnih zaklopk, pljučne bolezni (KOPB), obstruktivna spalna bolezen (apneja), sladkorna bolezen, okužba, prekomerno aktivna ščitnica, debelost, alkohol …

Kako do diagnoze?

Atrijska fibrilacija 2 59Diagnozo postavimo tako, da posnamemo elektrokardiogram (EKG) med samo motnjo ritma. Kadar so napadi aritmije kratki, a pogosti in moteči, pride v poštev tudi 24-urno spremljanje srčnega ritma (holter), ki ujame morebitne nepravilnosti. Dandanes imamo miniaturne brezžične snemalnike srčnega ritma, ki jih lahko nosimo na prsnem košu tudi po več dni (med spanjem, kopanjem in športno aktivnostjo). Naprava stalno beleži ritem, ki ga lahko kontroliramo in prek pametnega telefona posredujemo zdravniku. Ta ga odčita in bolnika usmeri v nadaljnjo obravnavo.

Ob potrditvi diagnoze bolnika napotimo na ultrazvočni pregled srca in laboratorijsko analizo krvi. Čeprav atrijska fibrilacija sama po sebi ni smrtno nevarna motnja ritma, gre za resno obolenje, ki občasno zahteva tudi urgentno zdravljenje.

Zdravljenje

Zdravljenje atrijske fibrilacije ima več ciljev: zdravljenje osnovne bolezni, vzpostavitev normalnega srčnega ritma ter preprečevanje nastajanja krvnih strdkov. Pomembno vlogo pri izbiri zdravljenja ima trajanje simptomov. Kadar so ti prisotni manj kot 48 ur, so na voljo zdravila (antiaritmiki) ali elektrokonverzija (kratek električni sunek srčne mišice) za ponovno vzpostavitev normalnega sinusnega ritma. Kadar konverzija (vrnitev normalnega ritma) ni uspešna, se osredotočimo le na kontrolo oziroma primerno znižanje srčne frekvence z zdravili (beta-blokatorji, digoksinom in antagonisti kalcijevih kanalčkov). Kot rečeno pa je zelo pomembno preprečevanje nastajanja krvnih strdkov in posledično možganske kapi. Ker z zdravili, ki preprečujejo strjevanje krvi, hkrati povečamo nevarnost za krvavitev, je zdravljenje vedno prilagojeno posamezniku, zato so bolniki praviloma vodeni v ambulanti za antikoagulacijsko zdravljenje.

Staro in uveljavljeno zdravilo za zmanjšanje strjevanja krvi je varfarin (Marevan). Ob uporabi tega so potrebne redne in natančne kontrole, saj lahko premalo ali preveč zdravila povzroči resna tveganja. Na voljo so tudi novejša antikoagulantna zdravila (NOAK), ki ne zahtevajo kontrol in so prav tako varna in učinkovita v preprečevanju možganske kapi. Pri mlajših oziroma zdravih posameznikih z normalno srčno mišico in primerno velikostjo preddvorov pa pride v poštev tudi katetrska radiofrekvenčna ablacija. Z njo uničimo del atrijskega tkiva, ki je kriv za neredno bitje srca, in ohranimo normalen ritem srca brez dodatnih zdravil.

Kaj lahko storimo sami?

Bolezni ni mogoče povsem preprečiti, z odgovornim vedenjem lahko le zmanjšamo tveganje. Eden takih načinov je dober nadzor povišanega krvnega tlaka, ki na dolgi rok škodi srčni mišici. Izogibajte se prekomernemu uživanju kave, kajenju, alkoholu in drogam, saj lahko sprožijo motnje ritma. Za srce boste najbolje poskrbeli z redno telesno aktivnostjo, srcu prijazno dieto, kot je sredozemska, z vzdrževanjem primerne telesne teže in z zavestnim zmanjševanjem stresa oziroma z rednim sproščanjem. Vsem starejšim od 65 let svetujemo tudi redne obdobne kontrole krvnega tlaka in pulza v različnih obdobjih dneva, še posebno ob pojavu nejasnega slabega počutja. Če zaznate nenormalnosti, pa se čim prej posvetujete z zdravnikom.

NAČIN PLAČILA
Gotovina
Kartica Prve zdravstvene asistence (pregledi po pogodbi)
Plačilne kartice
maestorikona diners 12mcVisa 04moneta top logo
Nakup na obroke
za imetnike NLB Plačilnih kartic MasterCard, Zlati Mastercard,
Visa in Karanta (ne velja za posojilni kartici)
Več …
HIŠNI ZDRAVNIK
24 ur vsak dan
Zdravniška linija in obisk na domu
T: 080 8112