Brez vode nam živeti ni

jul 03

Voda je sestavni del človeškega telesa in predstavlja kar dve tretjini telesne teže odraslega. Zaradi vsakodnevnih izgub vode in elektrolitov (z znojenjem, dihanjem, odvajanjem vode, blata …) je za vzdrževanje ravnovesja vode v telesu bistveno zadostno uživanje tekočin, saj že blaga izsušitev ali dehidracija bistveno zmanjša telesne in duševne sposobnosti. Najprimernejša pijača za odžejanje in nadomeščanje izgubljene telesne tekočine je pitna voda iz pipe.

Pomen vode v našem telesu

dehidracija 60 1Naše telo vsebuje 60–75 odstotkov vode, večina se nahaja v krvi in mišicah. Je nujna za naše preživetje, saj vsi presnovni telesni procesi potekajo v raztopinah, odpadni presnovki pa se s tekočino prek ledvic izločajo iz telesa. Z uravnavanjem količine telesnih tekočin poteka tudi uravnavanje telesne temperature, saj se na primer s potenjem telesna temperatura znižuje. Ob premajhnem vnosu tekočin pa se posledično zmanjša volumen krvi, kar vodi v zmanjšano oskrbo tkiv s kisikom in hranili.

Ključno je, da prepoznamo opozorilne znake, ki nakazujejo, da se količina vode v našem telesu zmanjšuje. Na to nas opozarjajo občutek žeje, temnejši urin in redkejše uriniranje.

Kaj je dehidracija in zakaj nastane

Dehidracija ali izsušitev pomeni pomanjkanje vode v telesu. Že blaga dehidracija (zmanjšanje telesnih tekočin za 1 do 2 odstotka) ima lahko bistven vpliv na naše telesne in duševne sposobnosti. Izguba 10–15 odstotkov vode iz telesa pa je lahko že smrtno nevarna.

Vzroki za dehidracijo so zelo različni:

  • nezmožnost zadostnega vnosa tekočin (pomanjkanje pitne vode, invalidnost, motnje zavesti, poškodbe ustne votline, duševna prizadetost …);
  • povišana telesna temperatura;
  • visoka temperatura okolja;
  • intenzivna športna aktivnost;
  • nekatere bolezni (driska, bruhanje, sladkorna bolezen, hipertiroza, addisonova bolezen …);
  • zdravila (diuretiki, odvajala …);
  • opekline, kožne bolezni, ki prizadenejo večjo površino in vplivajo na regulacijo izhlapevanja vode.

Kako dehidracijo prepoznamo

Pri blagi dehidraciji so prisotni žeja, suha usta, slabša napetost kože, utrujenost, glavobol, izločanje manjših količin urina kot običajno, temnejši urin. S stopnjevanjem dehidracije pride do pospešenega srčnega utripa in frekvence dihanja, krvni tlak se zniža, pojavijo se slabost, suha koža, vrtoglavica, zmedenost, omedlevica, krči, motnje vida, odpoved ledvic in na koncu smrt.

Še posebno so dehidraciji podvrženi otroci in starejši, zlasti poleti. Pri otrocih je razmerje med površino in volumnom telesa večje, prek površine prejmejo več toplote, obenem pa pri njih mehanizmi potenja še niso zreli. So tudi bolj telesno aktivni kot odrasli in s potenjem še dodatno izgubljajo tekočine. Pri majhnih otrocih prepoznamo dehidracijo po suhih ustnicah in jeziku, vdrti mečavi, podočnjakih, suhi koži, dalj časa suhi plenički. Za otroke velja, da naj bi bili mokri ob vsakem previjanju, torej vsaj petkrat na dan. Še posebno jih dehidracija ogroža v primeru driske in povišane telesne temperature. Starejši ljudje pa imajo zmanjšan občutek za žejo, pogosto so tudi odvisni od drugih in si sami ne morejo pomagati ali pa ne prepoznajo nevarnosti dehidracije.

Koliko tekočine na dan potrebujemo

Potrebe se seveda razlikujejo in so odvisne od spola, starosti, telesne teže in zdravstvenega stanja posameznika. Odrasel človek, ki je povprečno aktiven, naj bi na dan zaužil 2–2,5 litra tekočine, od tega približno 1,5 litra s pitjem tekočin, približno 1 liter pa s hrano (juha, sadje, zelenjava …). Otroci naj bi na dan zaužili nekaj manj tekočin, in sicer malo manj kot 1 liter pri 5 letih, pri 15 letih pa je priporočena količina zaužite tekočine s pitjem že skoraj enaka kot pri odraslih, saj mladostnik potrebuje približno 1,5 litra tekočine na dan.

Kako lahko dehidracijo preprečimo

Nujno je zadostno pitje tekočin, od katerih je za odžejanje in nadomeščanje tekočin najprimernejša pitna voda, pa tudi nesladkani čaji. Brezalkoholni sladki napitki so zaradi velikih količin dodanega sladkorja, sladil, arom in barvil manj primerni, odsvetuje pa se pitje energijskih in alkoholnih pijač ter napitkov s kofeinom.

Predpakirana pitna voda je praktična predvsem za potovanja, v izrednih razmerah in na območjih, kjer velja omejitev oziroma prepoved uporabe pitne vode. Sicer njena uporaba ni smiselna.

Pitna voda v Sloveniji

Pitna voda je namenjena pitju, kuhanju, pripravi hrane ali za druge gospodinjske namene. Čista pitna voda je vse redkejša, zato pa toliko dragocenejša. V Sloveniji je po podatkih ministrstva za zdravje za oskrbo s pitno vodo registriranih približno 900 vodovodnih sistemov, ki skupaj oskrbujejo prek 90 odstotkov prebivalcev. Obstaja pa tudi veliko majhnih sistemov, ki oskrbujejo majhen delež ljudi. V večjih sistemih je kakovost vode stabilnejša, v manjših pa prihaja zaradi vremenskih in drugih vplivov pogosteje do fizikalnega in mikrobiološkega onesnaženja pitne vode. Spremljanje kakovosti pitne vode izvaja Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, letna poročila pa so dostopna tudi na spletnih straneh Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).

Poznamo štiri oblike onesnaženosti pitne vode, in sicer mikrobiološko (voda vsebuje bakterije, viruse, zajedavce …), organoleptično (neprijeten vonj, barva, okus), kemično (v vodi raztopljene kemične snovi) in trdo vodo.

 

NAČIN PLAČILA
Gotovina
Kartica Prve zdravstvene asistence (pregledi po pogodbi)
Plačilne kartice
maestorikona diners 12mcVisa 04moneta top logo
Nakup na obroke
za imetnike NLB Plačilnih kartic MasterCard, Zlati Mastercard,
Visa in Karanta (ne velja za posojilni kartici)
Več …
HIŠNI ZDRAVNIK
24 ur vsak dan
Zdravniška linija in obisk na domu
T: 080 8112