Da ne kaplja in curlja

jul 29

Simptomi spodnjih sečil so ena pogostejših težav moških po 40. letu, zaradi katerih se bolniki odločijo obiskati zdravnika. Med novonastalimi simptomi bolniki navajajo tanjši in prekinjen curek, kapljanje, občutek nepopolnega izpraznjenja sečnega mehurja, pogosto uriniranje in potrebo po napenjanju pri uriniranju. Prve težave se lahko pojavijo okoli petdesetega leta. Najpogostejši vzrok za zastajanja urina je benigno povečanje prostate (BPP), ki je napredujoča bolezen.

Pred operacijo prostate in po njej

Prostata leži pod mehurjem in skozi njo poteka sečnica. Ob povečanju prostate odvečno tkivo zoži vrat mehurja in stisne sečnico, kar vodi v zastajanje urina. V steni sečnega mehurja se zaradi upora pomnožijo kolagenska vlakna. Stena mehurja se naguba in v njej nastanejo slepi žepki, zato so vnetja pogostejša. Sečni mehur oslabi in izgubi sposobnost popolnega praznjenja.

Ob težavah z uriniranjem pri bolniku ne smemo zanemariti še drugih možnih vzrokov za tovrstne simptome, kot so denimo vnetja sečil, ledvični kamni, rak mehurja ali prostate, sladkorna bolezen, jemanje nekaterih zdravil (antihistaminiki, antiholinergiki, antidepresivi …), zožitev prepucija – fimoza, težave s prekomerno ali premalo aktivnim sečnim mehurjem, težave z ledvicami ali srčnim popuščanjem (nočna poliurija) …

Simptome spodnjih sečil delimo na tri skupine:

1. Simptomi motenega shranjevanja in zadrževanja seča:

  • potreba po odvajanju je pogostejša kot običajno;
  • pojavljata se nuja po odvajanju in nezmožnost zadrževanja;
  • potreba po odvajanju prekine nočni spanec;
  • kakršno koli nehoteno uhajanje seča.

2. Simptomi motenega odvajanja seča:

  • šibek, prekinjen ali razpršen curek;
  • odvajanje se občasno prekine in nato zopet nadaljuje (start-stop);
  • za začetek odvajanja je potrebnega več časa;
  • napenjanje ob odvajanju;
  • čas odvajanja je daljši kot ponavadi; v redkih primerih se lahko pojavi akutna ali kronična zapora seča.

3. Simptomi po odvajanju urina:

  • občutek, da mehur ni popolnoma prazen;
  • neželena izguba ali kapljanje seča v kratkem času po uriniranju.

Diagnostika

Pomembna je anamneza o predhodnih operacijah, zdravilih, drugih bolezenskih stanjih, življenjskem slogu (rednost telesne dejavnosti, pitje alkoholnih pijač, kajenje, prehrana) ter kako dolgo in kakšni so trenutni simptomi. Bolnik izpolni mednarodni vprašalnik o simptomih prostate (IPSS), ki obsega osem vprašanj. Težave oceni s točkami od 0 do 5. Na koncu se sešteje točke in dobljeni rezultat pokaže, kako močno simptomi vplivajo na bolnikovo življenje. Rezultat 1–7 točk govori o blagih simptomih, 8–19 točk o srednje hudih in 20–35 o zelo hudih simptomih.

Pri bolniku je treba opraviti digitorektalni pregled. Zdravnik s prstom skozi zadnjično odprtino potipa prostato. S tem se oceni njeno velikost, obliko, površino in elastičnost. Potrebna sta odvzem urina in določitev ravni kreatinina ter za prostato specifičnega antigena (PSA).

PSA se izloča iz epitelnih celic prostate in ni specifičen pokazatelj raka prostate. Raven PSA bo višja, kadar je prostata povečana, vendar poraste tudi ob vnetjih prostate, po spolnem odnosu ali digitorektalnem pregledu, kolesarjenju ali draženju prostate. Več nam pove dinamika ravni. Pri podvojeni vrednosti posumimo na rakavo obolenje prostate.

Zaželeno je, da bolnik vodi dnevnik uriniranja. Nekaj dni naj natančno beleži frekvenco uriniranja in količino izločenega urina, kar lahko pomaga pri pravilni izbiri zdravil za zdravljenje njegovih težav. Izbrani zdravnik bo bolnika napotil na ultrazvok sečil in prostate ter ocenil količino morebitno zaostalega seča v mehurju po uriniranju.

Pri urologu se lahko opravijo še dodatne preiskave, kot so meritev pretoka seča, uretrocistoskopija, odvzem vzorca s transrektalno ultrazvočno (TRUZ) biopsijo prostate (odvzem tkiva za histološki pregled) in urodinamske preiskave (cistometrija za dokaz prekomerno aktivnega sečnega mehurja …).

Zdravljenje

Kadar so simptomi blagi, zadostujeta že pogovor in seznanitev s higienskimi navodili, ki lahko omilijo težave. Nadzorovano opazovanje je ustrezna izbira. Svetujemo redne kontrole pri izbranem zdravniku na 6–12 mesecev, primerno telesno težo, redno telesno aktivnost, izogibanje mrzlim in gaziranim pijačam, citrusom, začinjeni hrani in živalskim maščobam, zadosten vnos tekočin ter izogibanje večjim količinam alkohola in kofeina.

Kadar so simptomi bolj nadležni in zmanjšujejo kakovost življenja, se odločimo za zdravljenje z zdravili in pozneje (če to ne zadošča) z operacijo. Svetujemo lahko uporabo zeliščnih pripravkov, ki ublažijo težave (pritlikava palma, bučna semena …). Zdravila, ki jih uporabljamo za zdravljenje, delujejo na različnih ravneh. Inhibitorji receptorjev alfa1 sprostijo gladke mišice prostate in tako ublažijo simptome ter izboljšajo pretok seča. To so zdravila prve izbire, saj delujejo hitro (v nekaj urah oziroma dneh).

Inhibitorji encima 5 alfa reduktaze (finasterid, dutasterid) zavirajo rast prostate. S tem preprečujejo napredovanje bolezni, vključno z akutno zaporo seča, in zmanjšajo potrebo po operaciji. V poštev pridejo, kadar so simptomi zmerni do hudi in je prostata povečana (> 40 cm3. Ker začnejo delovati počasi, so zaviralci 5 alfa reduktaze primerni le za dolgotrajno (večletno) zdravljenje. Za poln učinek inhibitorjev 5 alfa reduktaze je potrebnih vsaj šest mesecev. Antagonisti muskarinskih receptorjev in agonisti beta receptorjev delujejo na gladke mišice vratu mehurja in detruzorja.

V zadnjem času kombiniramo tudi inhibitorje fosfodiesteraze tipa 5 (tadalafil). To so zdravila, ki se jih uporablja pri zdravljenju erektilne disfunkcije, pomagajo pa tudi pri odpravljanju simptomov zaradi BPP. Zmanjšajo tonus gladkih mišic detruzorja, prostate in sečnice (povečajo koncentracijo in podaljšajo delovanje znotrajceličnega cGMP). Za nočno poliurijo pride v poštev sintetični antidiuretični hormon dezmopresin. Zdravila se lahko med seboj kombinira.

Težave z uriniranjem po posegu na prostati

Ob povečani benigni hiperplaziji prostate in zapletih, kot so trdovratna vnetja sečil, zapore seča, ponavljajoče se krvavitve iz sečil, okvare delovanja ledvic, kamni v mehurju ali zastajanje seča v sečnem mehurju po uriniranju, se lahko odločimo za operativno zdravljenje. Transuretralna prostatektomija (TURP) predstavlja tako imenovani zlati standard zdravljenja. Nekaj dni po posegu in odstranitvi urinskega katetra so lahko prisotne težave pri uriniranju. Sečnica lahko peče, bolnika sili na vodo, lahko so prisotne tudi bolečine v spodnjem delu trebuha in presredku, urin je lahko še krvav. Če so težave zelo hude, za nekaj dni vstavijo urinski kateter.

Okužba sečil je možen zaplet po vsakem operativnem posegu na prostati, zato bolniki že med posegom prejmejo antibiotično terapijo. Pri več kot 70 % bolnikov se simptomi izrazito izboljšajo takoj po operaciji.

Po petih letih se seštevek IPSS izboljša za 70 %, kakovost življenja za 69 %, pretok seča za 116 % in rezidualni seč (zaostanek v mehurju) se zmanjša za 77 %. Zelo pogost stranski pojav po TURP je retrogradna ejakulacija. Ob orgazmu se sperma izliva v sečni mehur in se pozneje izloča s sečem. Pojavlja se pri skoraj 70 % operiranih bolnikov.

Pri 6,5 % se lahko pojavi tudi impotenca, ki pa ponavadi ni neposredna posledica samega operativnega posega, medtem ko je inkontinenca mogoča pri nekaj več kot 2 % operiranih bolnikov. Med pozne zaplete spadajo tudi zožitve sečnice, ki se pojavijo v 3,8 %, in brazgotinske zožitve vratu mehurja, ki jih zabeležimo pri 4 %. Urinska inkontinenca in težave z erekcijo so možen, vendar izredno redek zaplet.

Številne možnosti rešitve

Pri močno povečani prostati (> 80–100 cm3 ) se odločimo za klasično odprto operacijo, kjer poteka kirurški rez nad sramno kostjo. Sicer težimo k minimalno invazivnim operacijam, saj si želimo čim manj zapletov in čim boljši rezultat.

Možni so še naslednji posegi: manj invazivna laparoskopska prostatektomija, laserska prostatektomija, transurektalna incizija prostate, mikrovalovna terapija, igelna ablacija TUNA, intraprostatične opornice, transuretralna mikrovalovna termoterapija TUMT

Med nove, za zdaj še eksperimentalne metode sodijo še intraprostatične injekcije etanola in aplikacija botulinum toksina. O težavah z uriniranjem se čimprej posvetujte z izbranim zdravnikom in urologom.

NAČIN PLAČILA
Gotovina
Kartica Prve zdravstvene asistence (pregledi po pogodbi)
Plačilne kartice
maestorikona diners 12mcVisa 04moneta top logo
Nakup na obroke
za imetnike NLB Plačilnih kartic MasterCard, Zlati Mastercard,
Visa in Karanta (ne velja za posojilni kartici)
Več …
HIŠNI ZDRAVNIK
24 ur vsak dan
Zdravniška linija in obisk na domu
T: 080 8112