Kronična mieloična levkemija (KML) je bolezen, kjer je znanost v zadnjih letih dosegla izjemen napredek. Po zaslugi tarčnih zdravil, ki so na voljo tudi v Sloveniji, je bolezen za večino bolnikov postala kronična. Preživetje bolnikov s KML je ob sodobnih možnostih zdravljenja praktično enako preživetju enako starih zdravih ljudi.

Za doseganje tako ugodnega bolezenskega poteka pa je zelo pomembno redno prejemanje terapije.

KML je rak krvi in kostnega mozga. V celicah kostnega mozga pride do genetske napake – zamenjave delčkov dveh kromosomov. Zato nastaja nova beljakovina, ki povzroči nastanek rakave oziroma levkemične celice. Rakavo spremenjene bele krvničke se začno nenormalno razmnoževati in ne opravljajo naloge zdravih belih krvničk. Povečano število levkemičnih celic izrine zdrave celice v kostnem mozgu. To vodi v razvoj bolezenskih simptomov in znakov.

Znaki in simptomi KML:

  • utrujenost,
  • bolečine v trebuhu, kosteh ali pod levim rebrnim lokom (povečana vranica),
  • občutek napihnjenosti,
  • zvišana telesna temperatura,
  • nočno potenje,
  • zadihanost,
  • hujšanje.

Postavitev diagnoze

Večina bolnikov sprva nima težav s simptomi in znaki bolezni, zato nanjo posumimo šele na osnovi krvnih preiskav (te imajo bolniki praviloma opravljene zaradi drugih razlogov). Krvna slika pokaže nenormalno zvečano število belih krvničk, zato so bolniki napoteni k hematologu. Ta opravi dodatne preiskave, ključna pa je najdba omenjene genetske nepravilnosti. Za dodatno opredelitev bolezni se opravi tudi preiskave kostnega mozga.

Trenutno je v Sloveniji okoli 250 bolnikov s KML, ki so obravnavani v vseh bolnišnicah, kjer delujejo hematologi: poleg UKC Ljubljana in Maribor še v Celju, Murski Soboti, Slovenj Gradcu, Izoli, Šempetru in v Novem mestu.

Zdravljenje

Pristop k zdravljenju je individualen: poleg opredelitve KML pri izbiri zdravljenja upoštevamo bolnikovo starost in pridružene bolezni ter cilje zdravljenja. Glavni cilj zdravljenja KML je kar najhitreje zmanjšati število levkemičnih celic v telesu na najnižjo mogočo raven.

Pred letom 2001 za kronično mieloično levkemijo ni bilo na voljo učinkovitih zdravil in bolezen je praviloma napredovala. V treh do petih letih po pojavu bolezni je umrl večji delež bolnikov. Edini učinkoviti način zdravljenja je bila presaditev kostnega mozga (danes krvotvornih matičnih celic), vendar ta možnost zdravljenja ni bila primerna za vse bolnike. Napredek medicine je omogočil zdravljenje s tarčnimi zdravili in po zaslugi teh je bolezen postala kronična. Tarčna zdravila zavirajo delovanje beljakovine (tirozinske kinaze, zato se imenujejo zaviralci tirozinske kinaze), ki povzroči nastanek bolezensko spremenjenih belih krvničk, torej zmanjšajo raven levkemičnih celic v kostnem mozgu.

Uspeh zdravljenja KML je odvisen od izbire ustreznega zdravila, v nadaljevanju pa zelo od sodelovanja bolnika. Redno prejemanje zdravil je ključno pri doseganju ugodnega poteka zdravljenja. Že deset odstotkov opuščenih odmerkov zdravil lahko pomeni bistveno slabši izid zdravljenja. Ker imajo tarčna zdravila tudi različne sopojave, te skrbno spremljamo in po potrebi spreminjamo zdravljenje, da je za bolnika čim manj obremenjujoče in vendarle uspešno. Danes presaditev krvotvornih matičnih celic opravimo izjemoma, pri bolnikih s specifičnimi lastnostmi KML, ki ni odzivna na zdravljenje s tarčnimi zdravili. Bolniki morajo biti za presaditev telesno in psihično sposobni, saj je tovrstno zdravljenje izjemno zahtevno.

Napredovanje bolezni

V Sloveniji smo žal že zabeležili neugoden potek bolezni pri bolnikih, ki so odklonili zdravljenje ali ga samovoljno opustili. V takem primeru bolezen napreduje v akutno levkemijo, ki je mnogo bolj agresivna in zahteva intenzivno zdravljenje s kemoterapijo ter presaditev krvotvornih matičnih celic. Za bolnike je lahko usodna.

Včasih je težava, da se bolniki ob ugodnem poteku zdravljenja počutijo »zdravi« in ocenijo, da bi lahko zdravljenje zmanjšali ali opustili. Marsikdo se težko sprijazni z vsakodnevnim prejemanjem zdravil leta in desetletja. Možnost prekinitve zdravljenja je sicer možna pri bolnikih, kjer je po več letih zdravljenja bolezen zelo dobro pod nadzorom. Vendar mora biti prekinitev zdravljenja sprejeta ob dobrem razumevanju narave bolezni in ob ves čas prisotnem nadzoru hematologa. Zdravljenje ponovno uvedemo, če bolezen po prekinitvi napreduje. Pri nekaterih bolnikih je prekinitev zdravljenja uspešna in ne potrebujejo več zdravil, vseeno pa potrebujejo redno spremljanje bolezni. Bolezen namreč lahko napreduje kadar koli po prekinitvi zdravljenja (po raziskavah predvsem v pol leta po prekinitvi).

Pomembno je, da bolniki poznajo KML in cilje zdravljenja – tako zares v polni meri izkoristijo dobrobiti sodobnih načinov zdravljenja. Pri tem je ključen zaupanja poln odnos z lečečim hematologom in sprotno reševanje težav, dilem in skrbi, ki nastopijo med zdravljenjem.

NAČIN PLAČILA
Gotovina
Kartica Prve zdravstvene asistence (pregledi po pogodbi)
Plačilne kartice
maestorikona diners 12mcVisa 04moneta top logo
Nakup na obroke
za imetnike NLB Plačilnih kartic MasterCard, Zlati Mastercard,
Visa in Karanta (ne velja za posojilni kartici)
Več …
HIŠNI ZDRAVNIK
24 ur vsak dan
Zdravniška linija in obisk na domu
T: 080 8112