Srce, ta čudovita črpalka

nov 01

Srce tehta več kot 280 gramov in je mišica, ki vsak dan prečrpa približno 9000 litrov krvi in opravi 100.000 udarcev. Vaše srce dela brez premora – vsako sekundo, vsako minuto, vsako uro, vsak dan …

Katere so glavne razlike v obremenitvi srca med spoloma?

srce 63 1Bistvenih razlik pri obremenitvi srca med spoloma ni. Moški so morda zaradi svoje narave in dela, ki ga opravljajo, ter drugačnih športnih dejavnosti bolj izpostavljeni nenadnim kratkim in večjim telesnim obremenitvam kot ženske. Ženske pa imajo neverjetno sposobnost, da med nosečnostjo povečajo delo srca za kar 50 odstotkov, med porodom pa še za več. Zanimivo je, da so dokazali, da je hipertrofija (odebelitev) srčne mišice pri enakih telesnih obremenitvah pri moških večja.

Kakšni so simptomi bolezni srca? Ali jih ženska začuti drugače kot moški?

Simptomi bolezni srca so pri moških in ženskah povsem enaki. Bolezni srca se kažejo kot težka sapa, sprva pri naporu, pozneje lahko tudi v mirovanju. Značilen simptom slabe prekrvitve srčne mišice je bolečina za prsnico (angina pektoris). Nekatere bolezni se kažejo tudi z nenadnimi kratkotrajnimi omoticami ali nezavestmi. Nenadna srčna smrt je posledica motnje srčnega ritma. Pri ženskah se opaža, da so na simptome bolezni srca nekoliko manj pozorne. Zaradi tega lahko pride do zapoznele obravnave, ko je bolezen že razvita.

Bolezni srca

Pogostnost bolezni srca se s starostjo spreminja. V otroškem obdobju so najpogostejše prirojene srčne napake. V odraslem obdobju se sprva pojavljajo vnetja srčne mišice in osrčnika (miokarditisi in perikarditisi), druge bolezni srčne mišice (kardiomiopatije) in bakterijsko vnetje srčnih zaklopk (endokarditisi). Z leti pa narašča število bolnikov z aterosklerotično boleznijo koronarnih arterij (ishemična bolezen srca), ki se kaže kot angina pektoris ali srčni infarkt, več pa je tudi bolnikov s posledicami povečanega krvnega tlaka na srcu (hipertenzivna srčna bolezen). S starostjo narašča tudi število bolnikov z zožitvijo aortne zaklopke. Motnje srčnega ritma se pojavljajo v vseh življenjskih obdobjih in pri vseh boleznih srca. Brez ustreznega zdravljenja vse bolezni na srcu vodijo v srčno popuščanje.

Starost srca

»Starost srca« je izračunana starost kardiovaskularnega sistema osebe, ki temelji na njegovem profilu dejavnikov tveganja. Vaše srce je lahko starejše od vas – in to ni dobro. Tveganja vključujejo visok krvni tlak, kajenje cigaret, sladkorno bolezen in indeks telesne mase kot kazalec debelosti. Koncept starosti za srce je bil ustvarjen, da bi učinkoviteje sporočil tveganje, da oseba umre zaradi srčnega napada ali možganske kapi, in da pokaže, kaj je mogoče storiti, da bi to tveganje zmanjšali. Raziskovalci so uporabili podatke o dejavnikih tveganja, zbrane iz vsake države ZDA, in podatke iz Framinghamove študije o srcu, in ugotovili, da ima skoraj 69 milijonov odraslih med 30. in 74. letom srce starejše od njihove dejanske starosti. To je približno število ljudi, ki živijo v 130 največjih ameriških mestih skupaj. Na splošno je povprečna starost srca za odrasle moške osem let višja od njihove kronološke starosti – v primerjavi s petimi leti pri ženskah.

Čeprav starost srca presega kronološko starost za vse rase in etnične skupine, je najvišja pri afriško-ameriških moških in ženskah (v povprečju enajst let več za oba spola). Med moškimi in ženskami v ZDA se prekomerna starost srca povečuje s starostjo, razlika med starostjo srca in kronološko starostjo pa je manjša pri bolj izobraženih in tistih z višjimi dohodki v gospodinjstvu.

O svoji starosti srca in kako jo zmanjšati, se lahko naučimo. To vključuje opuščanje kajenja in nižanje krvnega tlaka z uživanjem zdrave prehrane in ustreznim zdravljenjem. Državni in lokalni zdravstveni oddelki lahko pomagajo spodbujati k bolj zdravim življenjskim prostorom, kot so območja brez tobaka, k boljšim dostopom do zdrave prehrane in k varnim sprehajalnim potem.

Žensko srce

Ženska, ki živi zdravo, je pred angino pektoris, srčnim infarktom, možgansko kapjo ter drugimi boleznimi srca in ožilja v svoji rodni dobi nekoliko »zaščitena«. Zaščito ji zagotavljajo učinki spolnih hormonov estrogena in progesterona. Estrogen namreč ugodno vpliva na krvne žile in srce, saj upočasnjuje nastajanje ateroskleroze ter zmanjšuje količino slabega holesterola in povečuje količino dobrega. Po menopavzi pa se zaščitni učinek estrogena zmanjšuje in naravne zaščite po 65. letu ni več. Ženske, ki kadijo, ki se premalo gibljejo, ki so pretežke in imajo v krvi preveč sladkorja, pa se tudi v mlajših letih ne morejo zanašati na to hormonsko zaščito. Nezdrav življenjski slog precej poveča tveganje za razvoj srčno-žilnih bolezni, ki jih povzroča ateroskleroza, pogosta posledica pa so tudi povečane vrednosti holesterola in maščob v krvi.

Pri ženskah obstaja večja verjetnost, da bodo doživele stres, kot pri moških. Strokovnjaki so dokazali, da je skoraj 50 odstotkov žensk izpostavljenih stresu, pri moških je ta delež samo 4–10 odstotkov. Dobra novica je, da ženske običajno veliko naredijo za obvladovanje stresa – zaupajo se prijateljem in družinskim članom, skrbijo za zdravo uravnoteženo prehrano, redno telovadijo in se bolj izogibajo alkoholu.

Kakšna je obravnava ženske, ki ima znano bolezen srca in zanosi?

Ženskam z boleznijo srca je treba svetovati glede tveganja za poslabšanje bolezni na srcu že veliko pred predvideno nosečnostjo. Pomemben je nasvet glede kontracepcije in morebitnega dedovanja bolezni. Pred predvideno nosečnostjo s kliničnim pregledom in z dodatnimi preiskavami srca opredelimo tveganje. Glede na stopnjo okvare srca se odločimo za pogostnost kontrolnih pregledov med nosečnostjo. Odločimo se tudi glede razbremenitev med nosečnostjo. Porodničar mora biti obveščen o bolničini bolezni in tveganju. Porod je načrtovan skupaj s kardiologom, porodničarjem in anesteziologom. Po porodu bolnice kardiologi spremljajo še šest mesecev.

Športno srce

Izraz športno srce označuje skupek prilagoditev, do katerih privede dolgotrajna intenzivna telesna vadba. Te prilagoditve omogočajo zadovoljitev povečanih potreb po kisiku med velikimi telesnimi napori. Za razvoj takšnih prilagoditev naj bi bilo dovolj že štiri ure intenzivne vadbe na teden.

Da se srca športnikov razlikujejo od src nešportnikov, je znano že več kot stoletje. Področje je postalo še posebno aktualno zaradi več zelo odmevnih nenadnih srčnih smrti mladih vrhunskih športnikov. Nenadne srčne smrti so pri mladih športnikih večinoma posledica neprepoznanih podedovanih ali prirojenih srčnih bolezni, najpogosteje gre za različne oblike bolezni srčne mišice, kardiomiopatije, ki jih iščemo s preventivnimi pregledi. Prilagoditvene spremembe lahko včasih posnemajo zgodnje spremembe pri kardiomiopatijah, zato je poznavanje sprememb pri športnem srcu ključnega pomena za pravilno razlikovanje med fiziološkimi prilagoditvami in srčno-žilnimi boleznimi. S tem se izognemo nepotrebnim diskvalifikacijam športnikov zaradi napačne postavitve diagnoze srčno-žilne bolezni, obenem pa ne zamenjamo začetnih patoloških sprememb za fiziološke, kar bi bilo za športnika lahko usodno, če nadaljuje tekmovalni šport.

Kaj se dogaja s srčno-žilnim sistemom med telesno vadbo?

srce 63 2Med dinamično vadbo (kot je na primer tek na dolge proge) pride do znatnega porasta srčne frekvence in utripnega volumna srca (volumna, ki ga srce iztisne v enem utripu), tako srce prečrpa velik volumen krvi (tudi do 7-krat večji kot v mirovanju). Upor v perifernem žilju pade (predvsem na račun razširitve žil v delujočih mišicah), porast krvnega tlaka je zmeren. Obremenitev srca med tovrstnimi obremenitvami je predvsem volumska.

Med statično vadbo (na primer dvigovanje uteži) je porast srčne frekvence bistveno manjši, porast krvnega tlaka pa zelo izrazit, tudi do 345/245 mmHg. Obremenitev srca je tako predvsem tlačna. Večina športnih panog sicer vključuje kombinacijo dinamične in statične vadbe in je način prilagoditve srca odvisen od razmerja med obema.

Kaj vpliva na izraženost sprememb pri športnem srcu?

Med najpomembnejšimi dejavniki so spol (prilagoditve so pri moških bolj izrazite kot pri ženskah), starost (pri odraslih športnikih so bolj izrazite kot pri adolescentih), barva kože (pri temnopoltih so bolj izrazite kot pri drugih), velikost (pri večjih športnikih so bolj izrazite kot pri manjših), genetski dejavniki in, kot je bilo že navedeno, vrsta športne panoge. Velikost in debelina sten levega prekata se najbolj povečata pri vrhunskih veslačih, tekačih na smučeh, kolesarjih in plavalcih, sledijo tekači na dolge proge, nogometaši in teniški igralci.

V povprečju so prilagoditve tako najizrazitejše pri visokih temnopoltih športnikih, ki se ukvarjajo z vzdržljivostnimi športi.

Ali lahko šport škodi sicer zdravemu srcu?

Spremembe, ki jih na srcu povzroči dolgotrajno intenzivno ukvarjanje s športom, veljajo za fiziološke in benigne, vendar pa izsledki raziskav kažejo, da so pri majhnem deležu predvsem vzdržljivostnih športnikov lahko povezane tudi z nekaterimi srčno-žilnimi zapleti. Tako je pogostnost atrijske fibrilacije pri vzdržljivostnih športnikih srednjih let 5-krat večja kot pri nešportnikih primerljive starosti (pri starejših športnikih se pogostnost v primerjavi z nešportniki zmanjša, ker imajo v povprečju nižji krvni tlak in manj koronarne bolezni, ki predstavljata najpomembnejša dejavnika tveganja za atrijsko fibrilacijo). Že dalj časa je znano, da imajo športniki več prekatnih motenj ritma, ki so večinoma nenevarne, vendar pa se lahko pri redkih ultravzdržljivostnih športnikih, ki imajo najverjetneje še določeno genetsko nagnjenost, pojavijo tudi nevarne prekatne motnje ritma. Vzdržljivostni športniki imajo (predvsem v starosti) nekoliko več prevodnih motenj, ki zahtevajo vstavitev srčnega spodbujevalnika. Poleg tega so pri veteranskih ultravzdržljivostnih športnikih z magnetnoresonačnim slikanjem odkrili več vezivnega tkiva (fibroze) v srčni mišici, katerega pomen še ni povsem jasen, a bi lahko predstavljalo izvor motenj ritma, z računalniškim tomografskim slikanjem pa tudi več kalciniranih oblog na srčnih žilah kot pri primerjalnih skupinah nešportnikov.

Zaključek

Redna telesna vadba ima mnogotere koristi za zdravje srčno-žilnega sistema in tudi zdravje nasploh. Spremembe, ki jih dolgotrajna intenzivna vadba povzroči na srcu, so morfološke, električne in funkcijske in služijo zadovoljevanju povečanih potreb po kisiku med vadbo. Priporočljivo je, da obiščemo svojega izbranega zdravnika enkrat na leto, če imamo kronična obolenja. Zdravi ljudje pa naj opravijo preventivni pregled vsaj na pet let. Zdravnik opravi nekatere preglede in se glede na težave odloči za poglobljene preiskave tudi glede na tveganje za srčno-žilna obolenja.

NAČIN PLAČILA
Gotovina
Kartica Prve zdravstvene asistence (pregledi po pogodbi)
Plačilne kartice
maestorikona diners 12mcVisa 04moneta top logo
Nakup na obroke
za imetnike NLB Plačilnih kartic MasterCard, Zlati Mastercard,
Visa in Karanta (ne velja za posojilni kartici)
Več …
HIŠNI ZDRAVNIK
24 ur vsak dan
Zdravniška linija in obisk na domu
T: 080 8112