Revmatoidni artritis

nov 09

Revmatoidni artritis je kronična vnetna avtoimunska bolezen, ki se lahko pojavi v kateri koli starosti in prizadene sklepe, vezivno tkivo, mišice in kite. Ženske zbolijo trikrat pogosteje kot moški, najpogosteje pa bolezen izbruhne v najbolj aktivnem življenjskem obdobju, med 30. in 55. letom.

Bolezen je onesposabljajoča, privede lahko do hudih deformacij sklepov. Vendar zaradi zgodnjega odkrivanja in ustreznega zdravljenja revmatoidnega artritisa danes v večini primerov na srečo ne prihaja več do hujših invalidnosti.

Zakaj nastane?

Gre za najpogostejšo sistemsko vnetno sklepno bolezen, za katero oboleva približno en odstotek svetovnega prebivalstva. Natančen vzrok nastanka ni znan, pogosteje pa se pojavlja pri genetsko dovzetnih osebah, pod vplivom nekega zunanjega dejavnika, ki za zdaj ostaja neznanka. Tveganje za razvoj je torej večje pri tistih osebah, ki imajo v družini že obolele z revmatoidnim artritisom. Ne gre pa za dedno obolenje.

Pomembno vlogo pri sklepnem vnetju in njegovih posledicah ima vsekakor imunski sistem, ki je ključen za obrambo organizma pred bakterijami, virusi, torej okužbami. Pri revmatoidnem artritisu imunski sistem ne deluje ustrezno in se usmeri proti lastnim tkivom, sklepom in tudi drugim organom. Za zdaj je še neznano, kaj sproži takšen odziv. Gre za kronično vnetje, saj vzroka za zdaj še ni moč pozdraviti.

Poleg verjetnih okužb pa na začetek bolezni vpliva tudi kajenje, saj obstaja za kadilce 2-krat večja verjetnost, da bodo zboleli v primerjavi z nekadilci.

Simptomi

Revmatoidni artritis 64 1Revmatoidni artritis lahko prizadene vse sklepe in tudi obsklepne dele. Bolečine v sklepih so torej najbolj značilna težava pri tej bolezni.

Na začetku bolezni bolijo in otečejo predvsem mali sklepi rok, zapestja, lahko tudi mali stopalni sklepi in komolci. Praviloma gre za simetrično dogajanje, torej sklepi bolijo in otečejo obojestransko (simetrični vnetni poliartritis). V kasnejši fazi bolezni se vnetje lahko razširi še na velike sklepe (kolena, kolki, gležnji, občasno tudi na hrbtenico).

Bolečine so izrazitejše v mirovanju, intenzivnejše ponoči in bolnike pogostokrat zbujajo. Značilna je jutranja okorelost, ki izzveni po nekaj urah in potem bolniki prek dneva razmeroma dobro delujejo, bolečine so manjše kot zjutraj, a prisotne ves čas. Bolezen lahko spremljajo tudi povišana telesna temperatura, hujšanje, prekomerna utrujenost.

Kako revmatoidni artritis ugotovimo?

Diagnozo revmatoidnega artritisa postavi specialist revmatolog. Bolezen se ugotavlja na podlagi bolnikovih težav, kliničnega pregleda, krvnih preiskav, rentgenskega slikanja in nekaterih drugih slikovnih preiskav (ultrazvok prizadetega sklepa, magnetna resonanca …).

Pri postavitvi diagnoze so pomembni število prizadetih sklepov, čas trajanja bolezni, vnetni parametri in prisotnost specifičnih avtoprotiteles.

Zdravljenje

Revmatoidni artritis 64 2Bolezen je treba čim prej prepoznati in začeti zdravljenje. Hitrejši in intenzivnejši ko je začetek zdravljenja, večja je verjetnost, da bolezen obmiruje.

Zdravila za revmatoidni artritis ni, te bolezni medicina še ne zna pozdraviti. Lahko pa se jo uspešno zdravi in z umiritvijo sklepnega vnetja bolniku omogoči normalno delovanje ter prepreči deformacije sklepov, ki vodijo v invalidnost. Cilji zdravljenja so umirjanje sklepnega vnetja, lajšanje bolečin, izboljšanje gibljivosti, upočasnitev napredovanja bolezni in izboljšanje kakovosti življenja. Terapija obsega splošne ukrepe, telesno vadbo, fizioterapevtsko obravnavo in zdravljenje z zdravili.

Nesteroidni antirevmatiki so zdravila za lajšanje bolezni, delujejo protibolečinsko, protivnetno in znižujejo povišano telesno temperaturo. Pri njihovi uporabi pa velja previdnost, saj lahko povzročajo tudi resne stranske učinke. Učinkujejo na sluznico prebavil, kar lahko privede do razjed, krvavitev v zgornjih prebavilih in celo perforacije prebavnega trakta. Dolgotrajna uporaba lahko vodi v hudo okvaro ledvic, poveča se lahko tveganje za srčno-žilne zaplete in možgansko kap, vpletajo pa se tudi v procese strjevanja krvi. Imunomodulirajoča zdravila (metotreksat, sulfasalazin, leflunomid, ciklosporin …) vplivajo na nepravilno delovanje imunskega sistema in spreminjajo potek bolezni, preprečujejo napredovanje bolezni in s tem invalidnost. Zdravljenje z njimi je dolgotrajno, običajno poteka vse življenje.

Pri hudi, hitro napredujoči obliki bolezni se lahko za umiritev sklepnega vnetja uporabi glukokortikoide (metilprednizolon). Lahko se jih tudi vbrizga v posamezen vnet sklep, če se z drugimi metodami sklepnega vnetja ne da umiriti, vendar ne prepogosto (za nosilne sklepe nekajkrat na leto, v razmaku najmanj šestih tednov). Na voljo so tudi biološka zdravila, ki ciljno delujejo na posamezne citokine ali pa le na določene celice. Ta zdravila zavirajo določene beljakovine, ki so vpletene v delovanje imunskega sistema in so tudi posrednice revmatskega vnetja. So precej draga, uporablja se jih pri hudih, napredujočih oblikah revmatičnih bolezni, ko odpovejo vsa druga zdravila.

Izvaja se lahko tudi vbrizganje izotopa v vnet sklep, ki še ni hudo okvarjen. Izotop deluje protivnetno in lahko za daljši čas izboljša stanje. Poseg se imenuje izotopska sinovektomija. Pri nepopravljivih okvarah sklepov pa je potrebna operativna terapija, največkrat zamenjava sklepa (artroplastika).

NAČIN PLAČILA
Gotovina
Kartica Prve zdravstvene asistence (pregledi po pogodbi)
Plačilne kartice
maestorikona diners 12mcVisa 04moneta top logo
Nakup na obroke
za imetnike NLB Plačilnih kartic MasterCard, Zlati Mastercard,
Visa in Karanta (ne velja za posojilni kartici)
Več …
HIŠNI ZDRAVNIK
24 ur vsak dan
Zdravniška linija in obisk na domu
T: 080 8112